Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Pravzaprav bi se morali meščani vitalno gospodarskega in turističnega Kopra in meščani imenitne zdraviliške Rogaške Slatine zmeniti, kdo načrtuje višji stolp. Eni in drugi namreč trdijo, da bo njihov najvišji na Slovenskem, koprski naj bi imel konico na simboličnih 111 metrih, rogaški na sto šestih, kar je le pet metrov manj, a kaj ko tudi pri teh rečeh šteje vsak centimeter. Stolpi so zadeve, ki v vsakem trenutku in povsod dovoljujejo sanje, v oblakih so, ko še sploh niso narisani. Morda celo bolj kot po tem, ko že stojijo. Vsekakor pa je deželo južno od Alp zadela stolpomanija, v Godiču imamo tudi tretjega, lesenega. Z njim so menda neznanske pravne težave, priglašen je namreč kot nekoliko večja lovska preža. In da tudi pri branju tega prispevka ne bi bilo pomot, še razjasnitev pojma, kaj je stolp. Strokovno in uradno je stolp visoka struktura, bolj visoka kot široka, od drugih zgradb se razlikujejo po tem, da primarno niso zgrajeni za bivanje, služijo drugim funkcijam, razgledovanju, reklamiranju idej in dogodkov, telekomunikacijam, tudi obrambi, če se spomnimo srednjeveških gradov.

Popoviče lestve v nebo podpira slavni Fuksas
Če se vrnemo v domačo nam Slovenijo, se zdi, da je koprska ideja najbližje uresničitvi, torej postavitvi. Že zaradi župana Borisa Popoviča, ki je znan po tem, da rad hodi z glavo skozi zidovja, oblake pa kar odpihne. Umirjen pa je glede imena Capo grande, dobro oziroma veliko bolje mu zveni Stolp miru. Koprski župan, ki rad razmišlja nekonvencionalno, na morju denimo razmišlja o umetnih otokih (ne nazadnje imamo samo Blejskega), je nedavno predstavil zmagoviti projekt o dvigalu, ki bo v prvi fazi povezalo morje in višje ležeče naselje Markovec, in o samo nekoliko kasnejšem 111 metrov visokem razglednem stolpu z restavracijami, barom, adrenalinskim toboganom in še se bo kaj pritaknilo.
Višave pri nas
Vinarium, najvišji razgledni stolp v Sloveniji, navzgor meri 53,5 metra, postavili so ga v Dolgovaških Goricah, kraju sredi gričevnate pokrajine Lendavske gorice nad Lendavo, 302 metra nad morjem. Projektirala sta ga arhitekta Oskar Virag in Iztok Rajšter iz arhitekturnega biroja Vires.
Med stavbami, te uradno ne spadajo med stolpe, je bil ljubljanski Nebotičnik s 70 metri ob gradnji leta 1933 najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne tudi najvišja stavba na Balkanu. Danes je merilo za okoliške gradnje. Zdaj najvišja stavba v Sloveniji je Kristalna palača v ljubljanskem BTC, visoka je 89 metrov. Med višjimi zgradbami so tudi ljubljanski WTC s 75 metri, Situla z 72 metri in novi hotel Intercontinental, ki se steguje 81 metrov pod oblake. Stolpnica kirurgije UKC Maribor meri v višino 65,5 metra in je bila do izgradnje Betnavskega parka leta 2010 najvišja stavba v Mariboru ter deveta najvišja stavba v Sloveniji in najvišja v Sloveniji zunaj Ljubljane. Betnavski park ali Mariborske metropole so stanovanjski kompleks treh nebotičnikov na Taboru v Mariboru. Visoki so po 67 metrov.
Kidrič pravi, da referenduma ne bo
Nekoliko drugačna, čeprav skoraj enako visoka je zgodba iz Rogaške Slatine, kjer so meščani na javni predstavitvi 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal, ki naj bi stal sredi mesta in bil, kot povedano, hkrati najvišja stavba pri nas, zagrozili z referendumom. Tako poročajo mediji. Župan Branko Kidrič pravi, da so ljudje navdušeni, tako tudi večina svetnikov, predvsem pa gospodarstveniki in turistični delavci. Za šest ljudi, kolikor jih je bilo proti na predstavitvi, se po županovem mnenju ne splača delati referenduma. Občinska svetnica Andrejka Flucher se z županom ni strinjala. Kot je poročalo Delo, je dejala, da se ljudje ne upajo povedati, da so proti stolpu, iz katerega se bo videlo "na zasebne vrtove, v hiše. Ljudem ne moremo tako vdirati v stanovanja. Stolp bo višji, kot je pokopališče na hribu. Nekateri zato pravijo, da bodo upokojenci, ki ne morejo več na pokopališče, šli kar na stolp."
