Društvo Hiša! in MKC Maribor sta minulo soboto, 9. maja, dopoldne vabila na skupnostni brunch in izmenjevalnico rastlin na dvorišču Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti. V okviru projekta Dvorišča – zeleni prostori skupnosti, ki ga sofinancirajo Eko sklad, Slovenski okoljski sklad in ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter projekta Zeleni utrip dvorišč, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor, so na dogodku združili druženje, kulinariko in izmenjavo rastlin na mestnem dvorišču, s čimer so pokazali, da ta lahko postanejo prijetni prostori skupnosti, srečevanj in trajnostnega razvoja.
Dogodek je potekal po principu, da je vsak prinesel nekaj za pod zob in kakšno rastlino, sadiko ali semena za izmenjavo. "Z dogodki, kot je skupnostni brunch, želimo pokazati, da so mestna dvorišča lahko veliko več kot le prehodni prostori – lahko postanejo živa stičišča skupnosti, kjer se ljudje povezujejo in soustvarjajo skupni prostor," pravi Lina Petrović iz društva Hiša!. "Izmenjevalnica rastlin je preprost, a učinkovit način spodbujanja trajnostnih praks in hkrati priložnost, da se med seboj bolje spoznamo," je dejala Eva Žunec iz MKC Maribor.
Projekt Zeleni utrip dvorišč naslavlja problem pregrevanja mestnega jedra in pomanjkanja zelenih površin. S skupnostnim pristopom želi degradirana mestna dvorišča preoblikovati v zelene, prijetnejše in podnebno bolj odporne prostore, ki izboljšujejo kakovost bivanja ter blažijo učinke toplotnih otokov. Osrednja aktivnost projekta je participativna ozelenitev dvorišča na Koroški cesti 18, kjer so pri načrtovanju in izvedbi sodelovali stanovalci, uporabniki MKC Maribor ter strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture in arboristike.
S projektom Dvorišča - zeleni prostori skupnosti pa želijo predstaviti potencial urbanih dvorišč kot prostorov za prilagajanje in blaženje vedno bolj perečih podnebnih sprememb. S skupnostnimi in participativnimi intervencijami na številnih dvoriščih ustvarjajo "zelene" mestne oaze, ki blažijo klimatske presežke, hkrati pa gradijo in povezujejo skupnosti in ustvarjajo bolj odporna mesta.
"Cilj obeh projektov je ustvariti primere dobre prakse trajnostnega urejanja mestnih prostorov, okrepiti sodelovanje skupnosti in spodbuditi širše razumevanje pomena zelenih rešitev pri prilagajanju mest na podnebne spremembe," je še pojasnila Lina Petrović.
