Ko vstopiš v urarsko delavnico mojstra Ivana Zernka v Lenartu v Slovenskih goricah, te s tiktakanjem pozdravijo starinske ure na njenih zidovih. "Nenehno tiktakajo, če se ustavijo, jih mora v roke vzeti izkušen in spreten urar, da jih popravi in spet vrne v življenje. Ura meri čas od rojstva do smrti," nam je po dobrodošlici povedal 61-letni mojster, rojen v Pesnici pri Mariboru, ki ure popravlja že 40 let.
Za urarstvo ga je navdušil tast Jože Stifter, urar samouk, ki je živel v naselju Gačnik v občini Pesnica. "Veliko prostega časa sem prebil v njegovi delavnici, vpijal njegovo znanje, se vpeljeval v delo in mu tudi pomagal pri popravilu kakšne od ur. Prvi moj poklic je bil prodajalec, nato sem se zaposlil kot gasilec v MTT-ju, kjer so mi omogočili šolanje za poklicnega gasilca v Ljubljani. Ko sem šolo končal, sem pet let delal kot gasilec v podjetju, nato sem se zaposlil v poklicni Gasilski brigadi Maribor. V prostem času sem na domačiji za svoje zadovoljstvo popravljal ure, saj me je to zelo veselilo in tudi močno zanimalo. V želji, da se izšolam za urarja, sem se vpisal na srednjo poklicno šolo v Celju, oddelek za pridobitev poklica urarja. Končal sem jo leta 2001 in si še uradno pridobil naziv urar. Leta 2002 sem odprl urarsko obrt, 2004.sem se iz Pesnice preselil v Lenart, kjer sem kupil hišo in si v njej uredil urarsko delavnico," Zernko opiše del svoje življenjske poti.
Popravlja vse, ne glede na znamko ali starost
Urarski poklic je zelo zanimiv in zahteven, od urarja terja predvsem veliko znanja in poznavanje delovanja urnih mehanizmov, natančnost, mirno roko, ostro oko, potrpežljivost ... "Urar mora biti vešč tudi izdelave nadomestnih delov, saj teh, predvsem za starinske ure, ni mogoče kupiti. S stroji, kupljenimi od urarjev, ki so iz teh ali onih razlogov zaprli dejavnost ali se upokojili, lahko izdelam kakršenkoli nadomestni del," razloži sogovornik, ki je popravil že na tisoče ročnih, žepnih, stenskih in stoječih ur. "Specializiral sem se predvsem na popravilo starinskih ur, sicer pa popravljam vse ure ne glede na znamko ali starost. Starinske ure imajo svoj čar in popravilo je zame velik izziv. Če je denimo uničen sestavni del baročne ure, mora biti na novo izdelani enak ali vsaj približek izvirnemu iz obdobja, iz katerega je ura," doda mojster. Doslej ni zavrnil prošnje za popravilo. "Vsaka ura se da popraviti," pove odločno.
Popravil je baročno kaminsko uro, ki ji je manjkalo kar 36 delov, delo je bilo dolgotrajno. "Ura je bila stara približno 300 let. Vse manjkajoče ali poškodovane dele sem izdelal sam. Najstarejša ura, ki sem jo popravil, je imela približno 350 let. Popravil sem tudi žepno uro, vredno več tisoč evrov, ki je bila morda spomin na sorodnika iz davnih let, lastnika je menjavala iz roda v rod, za tistega, ki jo ima sedaj, je seveda zelo dragocena. Prav tako sem popravil veliko ur, za katere bi lastniki, če bi jih prodali, iztržili po nekaj deset tisoč evrov. Vredne so bile kot nov avto srednjega cenovnega razreda."
V urarski delavnici ima veliko svojih ur, od stenskih, stoječih, ročnih do žepnih, nekatere so potrebne popravila, a mojster pravi, da nima dovolj časa, bi se lotil dela. "Veliko ur popravim tudi za zbiratelje, ti se težko ločijo od starih in vrednih ur, prodajo jih le, ko nujno potrebujejo denar ali želijo kupiti kakšno drugo uro za svojo zbirko," pojasni urar, ki je ponosen na to, da je izdelal mehanizem stoječe ure na centralni sekundni kazalec. "Ta ura deluje na škarjasto zapreko na eno utež, težko 25 kg, nihalo pa ima 12 kg, ko je ura navita, teče skoraj dve leti. Mehanizem izračunam, izrišem in ga tudi izdelam. Izdelal sem že več različnih urnih mehanizmov, tudi mehanizem z vretenasto zapreko premera 48 mm za stranko, ki je imela uro z baročnim ohišjem, mehanizma pa ne. Za kakšno starinsko uro izdelam tudi kazalce, če je potrebno."
Skoraj ni ure, ki je ne bi znal popraviti
Mojstra Zernka čislajo urarji po Sloveniji in tudi v tujini. "K meni v popravilo ob slovenskih urarjih prinašajo starinske ure tudi urarji iz Avstrije, Nemčije, stranke imam tudi v Franciji, Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem, saj z izjemo ohišja lahko izdelam vse druge dele, obrabljene ali manjkajoče. Starinske ure, stare sto ali več let, morajo biti redno vzdrževane, če so, lahko delujejo leta in leta. Glas o mojem delu gre od ust do ust in ponosen sem, da popravljam ure lastnikov v tujini, zlasti pa na to, da sem na Prvi gimnaziji v Mariboru servisiral in restavriral mehanizem stolpne ure, katere mehanizem je težak več kot 100 kg, uteži imajo okrog 40 kg. Verjetno je to edina tako velika ura pri nas, ki deluje na mehanski način in kaže čas vsak dan."
Urarski poklic v Sloveniji izumira, urarjev je vedno manj, razlogov za to pa je več. "Urarski poklic je pri nas premalo cenjen, plačila ne odtehtajo dela, ki lahko traja ure in ure, nadomestnih delov za starinske ure ni, zato jih mora urar izdelati sam, za nekatere novejše se jih da kupiti v tujini, kar ni težava, odkar jih lahko naročamo prek spleta. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za poklic urarja. Ko med popravilom naletim na navidez nepopravljivo poškodbo ure, ne obupam, in doslej še nisem dal iz rok ure, ki je ne bi bil popravil, razen če je bil strošek popravila za lastnika ure previsok. Tudi z zaslužkom sem zadovoljen, cene mojih storitev so, kot kaže, ustrezne, saj mi strank ne manjka. Je pa res, da sem v delavnici vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa le dopoldan," razloži. In doda: "V preteklih letih sem doživel veliko zanimivih zgodb, tudi anekdot. Nekoč je k meni prišel možakar in me prosil, naj mu pomagam. Ko sem ga vprašal, kaj je z uro narobe, je odvrnil: 'Nič ji ne manjka, samo dela ne."
Zernko je edini urar v Lenartu, v Mariboru so trije ali štirje urarski mojstri, zanimanje mladih za urarski poklic upada. Že omenjene srednje poklicne šole v Celju že dolgo ni več. "Sin Gašper mi večkrat pomaga pri delu, dobro se znajde, ima občutek za urarsko delo, vse hitro dojame, ima potrpljenje, želi po moji poti. Končuje osnovno šolo in po njej se bo vpisal v najbolj znano urarsko šolo v Avstriji, Visoko tehniško šolo Karlstein v Spodnji Avstriji. Specializirana je za mehatroniko, natančno mehaniko in urarstvo, kjer združujejo tehnično znanje z umetniškim pristopom," razloži Zernko, ki se bliža upokojitvi. "Upokojiti se nameravam prihodnje leto, seveda bom še naprej delal, a ne več toliko, kolikor delam sedaj, predvsem bom pomagal sinu, da se po šolanju postavi na svoje noge in prevzame obrt."
