(FOTO) V Mariboru padel slovenski rekord na 100 metrov

Matic Osovnikar je prejšnjega tekel 25. avgusta leta 2007 na svetovnem prvenstvu v japonski Osaki, kjer je tekel v finalu.

Anej Čurin Prapotnik je v kvalifikacijah tekel 10,14 sekunde, a z nekoliko premočnim vetrom (+2,6 m/s) za priznavanje rekordov. "Že po tem teku sem vedel, da bom lahko v finalu še hitrejši. Upal sem le, da veter ne bo premočan, kar se ni zgodilo. In sedaj sem zelo vesel rekorda. Še lani sem se mučil na tekmah, na treninge sem včasih težko prišel. Zmanjšali smo nekoliko volumen treningov v tej sezoni, ki so še vedno izvrstni. Zdaj se na tekmah dobesedno igram," je bil zadovoljen Čurin Prapotnk.

Prva trojica sprinterjev je tekla osebne rekorde, drugi je bil Tin Staš Lorbar (Poljane) z 10,34, z dvema stotinkama zaostanka je bil tretji Filip Oiclj (Slovenj Gradec). Oba sta ugnala nekaj sicer doslej stalnih članov štafete.

Ko je rekord tekel Čurin Prapotnik, še ni začel Kristjan Čeh, ki bo v metu diska avgusta v Birminghamu branil naslov v medu diska. Tokrat je z 71,86 metra v drugi seriji dosegel izjemen dosežek in manj kot meter zaostal za svojim slovenskim rekordom 72,61 m, ki ga je dosegel aprila letos v vetrovni Ramoni v ZDA.

"Izjemen tekmovalni dan, gotovo pa je na vrhu moj ptujski klub. Sam imam še nekaj rezerve v 'tanku', čeprav sem dvakrat presegel 70 m. A sem imel stabilne izide kot že vso sezono. V njej sem bil vedno med prvo trojico v svetovni konkurenci," je strnil Čeh, ki je vrgel 68,55, 71,86, 70,73, 69,50, 68,52 m ter izvrstno serijo sklenil z 69,13 m.

Doseženih je bilo še obilo izjemnih rezultatov za enega najboljših atletskih večerov pri nas. Nika Glojnarič (Brežice) se je na 100 m ovire z 12,96 v dovoljenem vetru znova izkazala. Zala Istenič (Žak) je na 100 m zmagala z 11,36, sledila ji je Lina Hribar (Žak) z 11,58.

"Dosegla sem svoj glavni cilj, obakrat sem tekla pod 13 sekundami. Moram pa reči, da sem delala obakrat kopico napak od starta do cilja in je zato čas zelo dober. Želim tako stopnjevati do EP," je dejala Glojnarič. V avstrijskem St. Pöltnu je 4. junija z 12,76 sekunde le za 17 stotink zaostala za državnim rekordom 12,59, ki ga je Brigita Bukovec tekla 31. julija 1996 za srebro na olimpijskih igrah v Atlanti.

Istenič je v kvalifikacijah z 11,26 tekla osebni rekord, Hribar je bila druga z 11,55. V finalu sta bili nekoliko počasnejši, a še vedno v krogu njunih letošnjih hitrih tekov. Markelj je bil zelo zadovoljen, saj je dosegel soliden izid v vročini in vetru, obenem je pred dvema dnevoma v Franciji s 3:37,25 še drugič v nizu popravil slovenski rekord.

Na 1500 m sta zmagala Rok Markelj (Triglav Kranj) s 3:44,87 in Anita Horvat (Velenje) s 4:29,18. Na 400 m sta naslov osvojila Lovro Mesec Košir (Žak), ki je z osebnim rekordom 46,09 ugnal rekorderja Roka Ferlana (Triglav), in Maja Pogorevc (Poljane, 53,72). Dolgo je sicer vodila izjemno obetavna Živa Remic (Olimpija), a je 16-letna tekačica na nekaj daljše proge omagala tik pred ciljem in padla pred črto ter imela 18. izid.

Dvoboj v skoku v višino je dobila Lia Apostolovski (Kranj) z 1,86 m, tri cm je zaostala Ela Velepec (Kladivar). Že dolgo ni bilo takih slovenskih dosežkov v skoku v daljino, Dino Subašić (Velenje) je slavil s 7,87 m iz četrtega skoka, Matic Modrijančič (Slovenska Bistrica) pa se mu je v zadnji seriji s 7,77 m zelo približal; obakrat je bil veter v dovoljenih mejah. Filip Jakob Demšar (Žak) je bil edini, ki je tekel na 110 m ovire, in se s 13,95 spustil pod 14 sekund.

Petindvajsetletna Apostolovski je bila vesela nove in pet let mlajše tekmice kot spodbudo k še boljšim dosežkom. Velepec je namreč v prvi polovici tega meseca v ameriškem Eugenu v finalu ameriškega univerzitetnega prvenstva v dresu univerze iz Nebraske osvojila četrto mesto in postala peta Slovenka v zgodovini, ki je preskočila 1,90 metra.