Tekma vseh tekem. Največ, kar klubski nogomet lahko ponudi. Obračun, na katerem se zmeraj spiše zgodovina, in tudi letos se bo. Finale lige prvakov je le finale lige prvakov, ne glede na to, ali si v njem slavil leto poprej, petnajstkrat ali še nikoli. Vnema je zmeraj enaka. Kot radi rečejo, v finalih se ne igra, ampak se v njih zmaguje. Letošnji bo zagotovo svojevrsten, tako kot vsi drugi, že tako ali tako pa nocojšnja tekmeca s seboj nosita precej simbolike. Nasproti si bosta namreč stala PSG, ki brani naslov, in Arsenal, ki se je pred vrati nogometnega raja znašel prvič po letu 2006. Takrat ga je na zadnji stopnički pariškega finala porazila Barcelona. Na drugi strani Parižani premorejo za odtenek več izkušenj. V finalu bodo nastopili tretjič in drugič zapored, potem ko so lani v Allianz Areni z izjemnih 5:0 odpihnili milanski Inter. Zaradi tega lahko francoski prvaki postanejo prva ekipa po madridskem Realu in letu 2018, ki bi ubranila najprestižnejši klubski naslov. A tudi premierni pariški nastop ni imel srečnega konca. Leta 2020, ko sta se, tako kot danes, nazadnje pomerila kluba, ki sta v isti sezoni osvojila državni naslov, je PSG klonil proti Bayernu. Bo pa spektakel v madžarski prestolnici prekinil še eno tradicijo, ta pa ima precej dolgo in že kar sivo brado. Oba kluba namreč prihajata iz prestolnic svojih držav, kar se je nazadnje zgodilo pred več kot petimi desetletji. Leta 1971 sta se v Londonu na Wembleyju pomerila Ajax in Panathinaikos, takrat so do prvega naslova med evropsko smetano prišli Nizozemci.
Od Michaela Jacksona do največje angleške blamaže
Letošnji finale gosti Budimpešta na modernem objektu, poimenovanem po legendi madžarskega nogometa Ferencu Puskasu, ki je svojčas veljal za enega najboljših na svetu, pa čeprav je žogo v dresu madridskega Reala brcal v 60. letih prejšnjega stoletja. Prestolnica naših vzhodnih sosedov bo prizorišče spektakla prvič v zgodovini, a Madžari že imajo nekaj izkušenj z organizacijo velikih tekem, sicer na nekoliko nižjem nivoju. V Puskas Areni, ki sprejme nekaj več kot 67 tisoč gledalcev, sta že bila odigrana Uefin superpokal in finale evropske lige. Je pa sodobni madžarski objekt, katerega gradnja je stala nekaj manj kot 600 milijonov evrov in je uradno odprtje dočakal konec leta 2019, gostil tudi nekaj tekem Eura 2020. Ker stadion prvič gosti tekmo vseh tekem, naj poudarimo, da so ob zadnjih dveh ognjenih krstih katerega izmed prizorišč slavili Angleži. Leta 2021 je v Portu po golu Kaia Havertza, zdajšnjega člana Arsenala, slavil Chelsea, dve leti prej pa je bilo na Metropolitanu v Madridu konec 14-letne suše Liverpoola. Mesto, kjer danes stoji Puskas Arena, ima precej zgodovine. Točno tukaj je namreč stal njen istoimenski predhodnik, ki je bil v uporabi od leta 1953 pa vse do leta 2017, ko so ga porušili, čeprav prvotni načrti tega niso predvidevali. Stari stadion je v svojih najboljših časih sprejel več kot 100 tisoč ljudi. V zaključku prejšnjega tisočletja je gostil koncerte Michaela Jacksona, Queenov in številnih drugih svetovno znanih glasbenikov. Ob tem pa skriva tudi pripetljaj, ki ni ravno po godu navijačem kluba iz Londona. Na tistem stadionu je namreč leta 1954 angleška nogometna reprezentanca doživela najhujši poraz v svoji zgodovini. Takrat jo je madžarska izbrana vrsta s Puskasom na čelu odpravila s kar 7:1.
Letošnji finalni obračun je doživel tudi terminsko spremembo, saj bo tekma na sporedu že ob 18. uri. Tovrstna odločitev je povezana z željo po izboljšanju izkušnje navijačev na dan tekme ter približevanju tekmovanja mlajšemu občinstvu in mednarodnim gledalcem. Prizorišče bo z uvodnim koncertom pred tekmo ogrela ameriška rock skupina The Killers, medtem ko bo znamenito himno tekmovanja zaigral madžarski koncertni pianist Ádám György, ki je to nalogo opravljal že leta 2023 v Carigradu. Tribune bodo dogodku primerno polne, za vstopnice pa je bilo v redni prodaji treba odšteti od 180 pa vse tja do 3500 evrov. Cene na črnem trgu so se v zadnjih dneh gibale okoli nekaj tisočakov na posamezno vstopnico, ne glede na kategorijo. Zatem se bodo na teren podale glavne zvezde večera. Arsenal bo imel priložnost, da postane 25. klub z naslovom v ligi prvakov. Angleži so ligaški del sklenili s polnim izkupičkom, saj so slavili na vseh osmih tekmah, v tem ritmu je četa Mikela Artete tudi nadaljevala in do finala prišla neporažena, ob tem pa je po rezultatu zaostajala le enkrat, in sicer na prvi tekmi osmine finala proti Bayerju iz Leverkusna. Če bodo topničarji na koncu v Budimpešti visoko v zrak dvignili sedem kilogramov in pol težko trofejo, bodo postali 13. klub, ki bi mu uspelo do te lovorike priti brez poraza. Na drugi strani so varovanci Luisa Enriqueja ligaški del sklenili na 11. mestu. Kljub temu imajo najboljši napad letošnje sezone, le dva gola pa jih ločita od tega, da bi postali najuspešnejši v celotni zgodovini tekmovanja. Rekord Barcelone, ki je v sezoni 1999/2000 dosegla 45 golov, je sedaj resno ogrožen, saj je PSG pred zadnjo tekmo pri 44. Parižanom v prid govori zgodovina obračunov z angleškimi tekmeci, kajti na zadnjih 14 tekmah proti angleškim klubom so dosegli deset zmag, tri poraze in en remi. Sta pa v tem pogledu nocojšnja tekmeca povsem izenačena, saj sta do sedaj odigrala sedem medsebojnih tekem. Po dve je dobil vsak, medtem ko sta se največkrat, torej trikrat, razšla z neodločenim izidom.
Bo zmagal napad ali obramba?
Gre torej za dvoboj najboljšega napada in najboljše obrambe letošnje sezone lige prvakov. Londončani so do finala prejeli le šest golov. V tej smeri lahko tudi pričakujemo dogajanje na igrišču. Francozi si bodo zagotovo želeli posesti, saj so druga najbolj podjetna zasedba letošnje izvedbe tekmovanja, ki hkrati sproži največ strelov na gol in v okvir vrat. So pa v nasprotju z Arsenalom, ki bo po vsej verjetnosti stavil na pragmatičnost, precej bolj ranljivi v lastni zadnji vrsti, kar potrjuje dejstvo, da je le šest ekip prejelo več zadetkov kot Parižani. Arteta bo v finale vstopil, zavedajoč se prostora za gibanje, ki ga Luis Enrique dopušča Ousmanu Dembeleju, in se bo morda odločil za taktično prilagoditev v obrambi, kjer bo Martin Ødegaard zagotavljal večjo podporo zvezni vrsti. Arsenal se je v tej sezoni najbolje znašel v prevladi z žogo visoko na igrišču. Tekmeci so imeli svoje najboljše trenutke prav tedaj, ko jim je topničarje uspelo potisniti visoko. Podobno bo skušal storiti PSG, da bi z visokim pritiskom, kot v lanskem finalu, Arsenal silil v številne napake pred lastnimi vrati. V finalu svetovnega klubskega prvenstva se je sicer pokazalo, da Francozi težko odgovorijo, če tekmecu uspe prav njih neprestano pritiskati pred lastnimi vrati. Arsenal bi ob visokem francoskem pritisku rešitev lahko našel v iskanju medprostorov. Lahko se zgodi tudi, da se bo PSG postavil nekoliko nazaj, a vprašanje je, ali je pariška obramba tako zelo zanesljiva, kot je londonska, in se Francozi lahko povsem zanesejo na vratarja Matveja Safonova, tako kot so se lani lahko na Gianluigija Donnarummo. Oba stratega sta lahko hkrati zadovoljna z zdravstvenim kartonom, saj bo pri Londončanih manjkal le poškodovani Ben White, medtem ko se pri Parižanih po poškodbi vrača eden prvih zvezdnikov Achraf Hakimi. Je pa prvo ime Parižanov v tem trenutku zagotovo Khvicha Kvaratskhelia, ki je v letošnjih izločilnih bojih dosegel sedem zadetkov in vpisal tri asistence.
Ob vseh zvezdnikih bo na terenu glavno besedo imel Daniel Siebert. Za 42-letnika, ki je mednarodni sodnik vse od leta 2015, bo to prvi resnejši evropski finale. Do sedaj je ob finalih nemškega pokala in superpokala sodil le v finalu mladinske lige prvakov. Zanimivo je, da sta se leta 2016, ko je sodil Berlinčan, v mladinskem finalu udarila prav PSG in klub iz Londona, slavil pa je slednji. Ni sicer šlo za Arsenal, ampak njegovega mestnega tekmeca Chelsea, vendar pa se morda zgodovina tudi v tem primeru ponavlja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
