Štiri dvoranska svetovna prvenstva v atletiki, štiri kolajne, prej pa na 18 vsega pet. Slovenska atletika je na vrhuncu predvsem po zaslugi Tine Šutej, toda drugi naj bi se ji priključili oziroma jo nasledili, saj je na Poljsko letos odpotovalo rekordnih 13 slovenskih tekmovalcev, na katere pri atletski zvezi stavijo v prihodnje. Ljubljančanka je z največjega tekmovanja v zaprtem prostoru odnesla že kar tri odličja, edina več ko eno. Iz Beograda 2022 je prinesla bron, iz Nanjinga lani in Torunja letos pa srebro. Vmes, da ne bi bilo luknje, je v Glasgowu 2024 "vskočila" Lia Apostolovski. Na Poljskem je bilo nekaj grenkega priokusa pri drugem mestu, saj je ciljala na prvo slovensko zlato, da bi imela v vitrini cel komplet, toda domov se je le vrnila zadovoljna.
Nepojmljive višine za dosti mlajše
"Prvo zlato medaljo sem si želela. Dobro sem se počutila in dobro nastopila. Na žalost je spet malo zmanjkalo, a sem osvojila medaljo, osmo v karieri. Stara sem 37 let in sem osvojila srebro na svetovnem prvenstvu. Skačem na višinah, na katerih večina punc ne, in sem danes super zadovoljna," je za STA povedala Tina Šutej.
4
kolajne je na zadnjih štirih SP v dvorani osvojila Slovenija
Članica Kladivarja je (že drugič letos) preskočila 4,80 metra in je blizu življenjski formi, saj je njen državni rekord iz Ostrave na Češkem iz februarja 2023 le dva centimetra višje. Na Poljskem je vso konkurenco preskočila vsaj za deset centimetrov, le Molly Caudery je šla še pet centimetrov višje. "Vedela sem, da se bo tekma lomila na 4,70 m ter 4,80 m, in ko sem 4,80 m preskočila v prvem poskusu, se mi je že zdelo, da bo medalja. A nisem se sprostila, hotela sem skočiti državni rekord ali pa celo 4,90 m. Toda ker je bilo še veliko skakalk, sem dolgo čakala na svoj nastop na 4,85 m, moje telo pa se po čakanju zakrči. Noge izgubijo na elastičnosti," je dejala slovenska šampionka.
Z Britanko, prvakinjo v dvorani že pred dvema letoma, je imela Slovenka iz te zimske sezone odprte račune, ki pa jih žal ni poravnala. "Želela sem, da v prvem poskusu opravim s 4,85 m in naredim malo pritiska nanjo. Ima stabilne skoke, ko je zdrava, in na svetovno prvenstvo je prišla zdrava. Prva dva skoka sta bila zelo dobra, zadnji pa se mi ni izšel," je povedala Šutejeva, ki jo je sicer malo mučilo zdravje, vendar o tem ni govorila. "V zadnjih dveh tednih sem imela nekaj težav s tetivo, tudi med tekmo me je kar bolelo. Vedela pa sem, da če bom komu omenila, bodo vsi name usmerili takšna in drugačna vprašanja ter poglede, česar pa nisem želela."
Potovalna kalvarija vzela dragocene stotinke
Bo pa to pomembno, da se bo lahko v redu pripravila na poletno sezono, katere vrhunec bo evropsko prvenstvo v Birminghamu. Nanj ciljajo tudi drugi slovenski atleti, ki so bili na Poljskem. Najvišja pričakovanja je imela četverica z izpolnjeno normo. Najhitrejši Slovenec Anej Čurin Prapotnik se je hotel uvrstiti v finale, toda obtičal je že v kvalifikacijah. Osem stotink je zaostal za svojim državnim rekordom, pičlo stotinko za polfinalom. "Moj nastop je bil vsenaokrog, le tam ne, kjer bi moral biti. Žal to ni bil moj dan, že na startu mi ni šlo," je dejal 22-letni Ptujčan.
Plačal je največji davek zapletov dolgega potovanja in poznega prihoda, prvi iz slovenske reprezentance je moral biti na prizorišču. "Saj ne da bi iskal izgovore, ampak zelo zgodaj zjutraj in po res dolgi poti smo dan pred tekmo prišli v Torunj." Popotnico za poletno sezono ima vseeno lepo. "Izide v tej zimi sem imel bolj stabilne kot v prejšnji in popravil sem tehniko," je povedal Čurin Prapotnik.
Ko se je vrgla v cilj, je že vedela
Stotinke niso bile niti na strani najhitrejše Slovenke, Zala Istenič je na svojem prvem velikem tekmovanju za dve zaostala za polfinalom. "Nisem slabo startala, potem pa enostavno ni šlo. Trema je bila prisotna, vendar tista pozitivna in me ni motila," je povedala Ljubljančanka. Želela je izboljšati osebni in državni rekord, pa je za prvim zaostala devet stotink in za drugim še eno več.
Je pa svoje cilje na najkrajši razdalji čez ovire izpolnila Nika Glojnarič. "Vesela sem, da sem tekla pod osmimi sekundami, čeprav tega na svetovnem prvenstvu nisem pričakovala. Start je bil zelo hiter in ko sem se vrgla v cilj, sem približno že vedela, da sem v polfinalu, kar je bil cilj naju z očetom in trenerjem," je svoj najboljši tek (čas 7,99) podoživela Brežičanka. V boju za finale je bila sedem stotink počasnejša. "Tek je bil dober, a sem zadela drugo oviro in povsem izgubila ritem do tretje. Če je ne bi, bi se ponovno spustila pod osem sekund," je prepričana 25-letna Glojnaričeva, druga Slovenka po Brigiti Bukovec pod osmimi sekundami. "To je super uspeh in komaj čakam na poletno sezono."
Nova razdalja, nov uspeh
Blizu najboljšim je bil tudi Lovro Mesec Košir, ki je na 400 m za tri stotinke zgrešil polfinale. Žan Rudolf, slovenski rekorder na prostem na 800 metrov, je tokrat nastopil na 1500 m, na razdalji, na kateri je najboljšo znamko v državi v dvorani postavil prejšnji mesec. S tekom v daleč najhitrejši skupini je končal visoko, a je bil ob petem mestu sekundo prepočasen za finale osmerice. Lepo uvrstitev si je skoraj že s prihodom na Poljsko zagotovila Neja Filipič. Nastopilo je le 17 troskokačic, po dveh prestopih in le z enim veljavnim skokom pa je olimpijka iz Pariza tekmovanje zaključila več kot meter za osebnim rekordom in za deseterico, kar daleč od šestega mesta kot na lanskem SP v dvorani.
Slovenski izidi na 22. dvoranskem SP: 2. Tina Šutej (skok s palico) 4,80, 11. Neja Filipič (troskok), 13,35 m, 22. Nika Glojnarič (60 m ovire) 8,06, 12. Žan Rudolf (1500 m) 3:40,20, 18. Lovro Mesec Košir (400 m) 46,71, 25. Rok Markelj (1500 m) 3:45,08, 26. Zala Istenič (60 m) 7,27, 30. Anej Čurin Prapotnik (60 m) 6,65, Jan Vukovič (800 m) 1:50,83, 38. Jernej Gumilar (60 m) 6,73, 40. Lucija Potnik (60 m) 7,42, 43. Lana Andolšek (60 m ovire) 8,25, odstop Anita Horvat (800 m).
Zlate že pri 17 letih
Na Poljskem smo videli kar nekaj izjemnih izidov. Švicar Simon Ehammer je s 6670 točkami postavil svetovni rekord v sedmeroboju, Devynne Charlton z Bahamov je za svoj tretji zaporedni naslov svetovne prvakinje izenačila svoj svetovni rekord na 60 m z ovirami (7,65). Četrti zaporedni naslov v skoku ob palici je osvojil Šved Armand Duplantis, ki pa ni poskušal postaviti svojega novega svetovnega rekorda. Morda zato, ker je zadnjega (6,31 m) petnajstega pred desetimi dnevi doma v Uppsali. Tokrat se je zadovoljil s 6,25 m, višino njegove devete rekordne znamke iz olimpijskega Pariza. Poseben mejnik je postavil Američan Cooper Lutkenhaus. Lani je brez vidnejšega uspeha še kot 16-letnik nastopil na SP v Tokiu v teku na 800 metrov, tokrat pa je pri 17 letih in 93 dneh postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini ter celo najmlajši dobitnik posamične kolajne v dvorani in na prostem.
