Celje do 23. pokalne lovorike: Polfinalna drama in finalni juriš

Če ste se v noči s sobote na nedeljo vozili iz Celja proti Ljubljani, je velika verjetnost, da je mimo vas peljal avtobus, v katerem se je na vso moč rajalo. To je bil avtobus celjskih rokometašev, ki so se vračali iz hale Tivoli, kjer je potekal zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Velik del posla so opravili že v petek, ko so v polfinalu izločili favorizirani Slovan, v nedeljo pa z zmago nad Trimom postavili še piko na i. "Za nami je težka tekma med trenutno dvema najboljšima ekipama v ligi. Tekma je bila pokazatelj kakovostnega in močnega rokometa. Na eni strani je bila izkušena ekipa Slovana, na drugi pa mi z mladostjo in hitrostjo. Ob neverjetni podpori s tribun nam je uspelo priti do zmage. Hvala celotni ekipi in vsem navijačem, jutri pa se podajamo v boj za zlato medaljo." je po zmagi nad Ljubljančani Uroša Zormana, ki so jo dosegli šele po streljanju sedemmetrovk dejal mladi Aljuš Anžič, ta čas najperspektivnejši rokometaš v slovenskem prostoru. Pa tudi širše.

Napadajo vse lovorike

Sledil je sobotni finale in dobro znani tekmec iz Trebnjega. Vloga favorita je bila tokrat na strani pivovarjev, ki pa tekme niso začeli po željah. Na igrišču kultne dvorane pod Rožnikom se je sicer od prve minute razvnel srdit boj za vsak košček igrišča, rahla pobuda pa je bila uvodoma na strani izbrancev velenjskega trenerja na dolenjski klopi Branka Tamšeta. Ti so sredi prvega polčasa prvič povedli za tri gole (8:5), a rokometni mladci iz Celja so bili vseskozi blizu izkušenejšim Dolenjcem. S svojimi "mini-serijami" v golih so jih vselej ujeli ter v 19. minuti izenačili na 10:10. Tekma se je takrat, kot radi rečemo, začela znova. In od takrat so varovanci celjskega trenerja Klemna Luzarja, s katerim je uprava zadela v polno, imeli vse niti v svojih rokah.

Štajerci so do prvega vodstva na tekmi prišli v 26. minuti, ko je Tadej Mazej zadel za 14:13. Prednosti do polčasa niso več izpustili iz rok, po zadetku Uroša Milićevića s sedemmetrovke so jo še nekoliko povečali in povedli s 15:13. V drugem delu pa so Celjani prevzeli popoln nadzor, že v 35. minuti so si po golu Lucijana Korošca priigrali pet zadetkov prednosti (22:17), kar je Tamšeta prisililo v minuto odmora. Kljub temu Celjani niso popuščali – obramba je ostajala čvrsta, napad pa raznolik in nevaren z vseh položajev, tako da so že minuto kasneje prednost povišali na šest golov (24:18).

Trebanjci se niso predali. Z delnim izidom 5:0 so se v 40. minuti znova povsem približali in dvoboj je postal povsem odprt. A odločilni trenutku so vendarle pripadli rokometašem iz mesta ob Savini. Prevzeli so pobudo in se po zadetku Andraža Makuca znova oddaljili na plus pet. V zaključku tekme Trebanjci niso več našli moči za nov preobrat. Dve zahtevni tekmi v manj kot 24 urah sta pustili davek, zato juriša ki so ga prikazali v petek proti Slovenj Gradcu niso uspeli ponoviti. Celjsko slavje se je lahko začelo, po treh letih je pokalna lovorika znova v njihovih rokah. Pri zmagovalcih je bil v finalu najučinkovitejši Milićević z osmimi goli, Makuc jih je dodal šest, medtem ko je pri Trebanjcih Jaka Soršak tekmo končal pri devetih zadetkih.

"Občutki so res neverjetni. Pred pokalnim vikendom smo si zadali cilj, da bomo v tej sezoni napadali vse lovorike. V pokalno tekmovanje smo vstopili s takšno miselnostjo. Od prve tekme, od prve minute, smo lovili ta naslov. Ponosen sem na celotno ekipo, da nam je uspelo osvojiti naslov pokalnih prvakov," je po tekmi razlagal Uroš Miličević, ki je skupaj s soigralci Celju priboril že 23. pokalni naslov. Z zmago nadaljujejo tudi niz neporaženosti v vseh tekmovanjih, ki traja že vso leto 2026. Čeprav je bilo slavje (povsem upravičeno) zelo intenzivno, pa prav dolgo ni moglo trajati. Že v soboto jih namreč čaka prva polfinalna tekma evropskega pokala, ko se bodo v Zlatorogu pomerili z Ohridom.

Za zmago je Celju, ki ga je v preteklosti sam že uspešno vodil, stisnil roko tudi trener Trima Branko Tamše. "Pri nas je v vseh segmentih igre nekaj manjkalo, Celjani pa so pokazali svojo kakovost in jim lahko le čestitam," je dejal in nadaljeval da so njegovi fantje sicer v tekmo krenili tako, kot so se dogovorili, zadovoljen je bil z obrambo, ki da se je odražala tudi na rezultati, prav tako všeč mu je bil napad. "Ko pa smo v dobri minuti in pol naredili štiri kardinalne napake, je sledil nekakšen šok. Celjani so to elegantno znali izkoristiti. Ko so nas v začetku drugega polčasa zatrli v kali, smo pri zaostanku šestih zadetkov porabili veliko več energije, kot bi jo sicer, da smo lovili priključek. Takrat je prišla do izraza kakovost Celja, ki jo premore."

Bronasta kolajna? To ni to

Še pred finalom sta se v tekmi za tretje mesto udarila petkova poraženca, Slovan in Slovenj Gradec, kjer pa ni šlo tako na tesno. Z izjemo prvega dela tekme, je ta potekala povsem pod nadzorom Ljubljančanov, ki so v drugem delu vodili tudi s plus enajst, na koncu pa slavili s 33:25. "Super, da smo zmagali, a na koncu to ni to, kar smo si želeli. Na tekmi za tretje mesto smo vsekakor pokazali nekaj več borbenosti in želje kot na prejšnji tekmi. Znali smo stopiti na plin in ob prednosti še dodati nekaj več, za razliko od petka, ko smo padli na preizkušnji," je toplo-hladne občutke opisal Slovanov Lovro Višček. "Turnir se je za nas končal neuspešno, saj smo si želeli nekaj več, vsaj medaljo. Cilj pa je bil seveda prvo mesto. Če bi se včeraj morda tekma na koncu obrnila nekoliko drugače, bi bil finale za nas povsem drugačna tekma, kakor tekma za tretje mesto. Proti Slovanu je vedno težko igrati, saj je fizično zelo močna ekipa, ki ima veliko menjav. Tekma s Trimom je terjala svoj davek in so nam v drugem polčasu pošle moči," pa je dejal Vid Levc iz ekipe Korošcev.