V sredo zvečer naj bi bili prometni minister Peter Gašperšič in vsi župani ob trasi bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož slovesno podpisali sporazum, s katerim bi ptujska občina pristala na začasno navezavo bodoče hitre ceste Ormož-Markovci, ki naj bi jo Dars pričel graditi predvidoma avgusta letos, na regionalno cesto Markovci-Ptuj. Vendar sporazuma ptujski podžupan Gorazd Orešek - ta je nadomeščal ptujskega župana Mirana Senčarja, ki je na dopustu - ni podpisal. Podpisali pa so ga župani Markovcev, Zavrča, Vidma in Ormoža.
800
800 metrov hitre ceste naj bi potekalo po območju zaščitene narave Natura 2000
Za odločitev potrebujejo čas
Načelno se s tako začasno rešitvijo na ptujski občini sicer strinjajo, nam je pojasnil Orešek, vendar naj bi občina pred morebitnim podpisom sporazuma zdaj preučila še prometno študijo o primernosti južne različice avtoceste, ki so jo v sredo predstavili strokovnjaki.
Orešek: "Prometna obremenitev Ptuja je alarmantna. Zato državi ne moremo dati bianco menice za izgradnjo prvega dela ceste Ormož-Ptuj, ker brez določitve južne ptujske obvoznice ta ne predstavlja nobene rešitve za prometne težave na Ptuju. Ne moremo na slepo potrjevati nečesa, česar nismo ne prejeli niti nismo imeli možnosti, da izdelano študijo proučimo in z njo definiramo južno varianto obvoznice od jeza pri Markovcih do priključitve na avtocesto. To je edina varianta, ki Ptuja ne obremenjuje s tranzitnim prometom, mestu in ljudem pa obeta ob razbremenitvi s prometom tudi boljšo kakovost zraka in življenja." S tem je ptujska oblast ugodila množični Civilni pobudi za ptujsko južno obvoznico, ki je v nasprotnem primeru napovedala zaostritev svojih protestov.
Kaj pomeni sporazum
Vendar je po drugi strani podpis sporazuma izgubil osnovni smisel, saj ga ni podpisala prav ptujska občina, katere prebivalci bi zaradi take odločitve pravzaprav najbolj trpeli. Zanimivo pa je tudi, da Orešek na uradnem dogodku prisotnim sicer sploh ni javno povedal, da sporazuma nima namena podpisati, in zakaj ne.
Še pred podpisom sporazuma s strani županov Markovcev, Zavrča, Vidma in Ormoža ter ministra za infrastrukturo v odhodu Petra Gašperšiča je predstavnik Civilne pobude za južno ptujsko obvoznico Aleš Dajčman prisotne opozoril na nedefinirano obdobje, v katerem naj bi trajala ta rešitev. Ob tem je tudi poudaril, da civilna pobuda še pred ptujskim morebitnim podpisom zahteva, da naj država na svojih cestah prepove tranzitni promet tovornjakov čez mejna prehoda Zavrč in Središče ob Dravi ter ga preusmeri na avtoceste in na mejni prehod Gruškovje. Tako bi lahko vsaj nekoliko omejili neznosen tovorni promet po ptujski vzhodni vpadnici, ki najbolj obremenjuje varnost in zdravje prebivalcev Zabovcev, Spuhlje, Budine in ljudi ob Ormoški cesti na Ptuju.
Civilni pobudi minister Gašperšič v sredo zvečer ni mogel zagotoviti časovnega roka trajanja te "začasnosti" preusmeritve, saj še vedno ni jasno, ali bo južno različico hitre ceste zaradi omejitev evropskega varovanja pomembne naravne dediščine v Šturmovcih Natura 2000 sploh kdaj mogoče izpeljati - oziroma kdaj naj bi bila zgrajena. Prav tako jim pred podpisom nihče ni mogel zagotoviti, da bodo tranzit tovornjakov dejansko speljali s vzhodne ptujske vpadnice na avtoceste. Minister je omenil le, da se s hrvaškim prometnim ministrstvom "dogovarjajo o tej možnosti, saj obstajajo podobni interesi prebivalstva na obeh straneh meje".
Znova so iz civilne pobude ministra še opozorili na dejstvo, da se je promet po omenjeni vpadnici ob njihovih domovih od leta 2011, ko je bilo na cesti 13 tisoč vozil dnevno, lani povečal na 23 tisoč vozil dnevno. "Četudi je to samo deloma zaradi gradnje ptujskega mostu, pa je dejstvo, da ta promet v zadnjih letih samo še narašča," je še dejal Dajčman.
