Župančičeva nagrada dolgoletni Večerovi kolumnistki

Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljane (MOL) za življenjsko delo letos prejme pisateljica in znanstvenica Svetlana Slapšak. Slapšak sodi med najvidnejše pisateljice, humanistke, javne intelektualke in zagovornice svobode govora v slovenskem ter širšem regionalnem prostoru. Njen monumentalni opus, ki obsega več kot sto knjig, tisoče esejev ter stotine strokovnih študij, je vizionarsko sooblikoval in neprecenljivo obogatil slovenski kulturni ter humanistični prostor, je zapisano v utemeljitvi. Mi pa dodajamo, da je Svetlana Slapšak že od leta 1999 redna sodelavka Večera. Imena in teme njene rubrike v prilogi V Soboto so se spreminjali - Ženske ikone 20. stoletja, Antična mitologija za telebane, Zgodbe o stvareh, Fenomeni -, osupljivo znanje, lucidnost, kritičnost in duhovitost avtorice Svetlane Slapšak pa ostajajo stalnica.

Svetlana Slapšak je kot mednarodno priznana strokovnjakinja za antične študije, antropologinja, esejistka, prevajalka in pisateljica tudi vzgojila številne generacije kritično mislečih posameznikov ter je tudi ključno prispevala k razvoju ter mednarodni vpetosti sodobne humanistike.

"Njeno ustvarjanje in javno delovanje odlikujejo zavezanost solidarnosti, medkulturnemu dialogu ter človekovemu dostojanstvu. Je neutrudna zagovornica človekovih pravic, borka za demokratizacijo družbe ter odločna nasprotnica vojnih in nacionalističnih politik. Za svoj izjemni intelektualni pogum je leta 1993 prejela nagrado ameriškega centra PEN, leta 2005 pa je bila z gibanjem 1000 žensk za mir nominirana za Nobelovo nagrado za mir" so še zapisali v utemeljitvi.

Prejemniki Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje pa so intermedijski umetnik Marko Batista, skladatelj Matej Bonin ter koreograf, plesalec in performer Jan Rozman. Batista v svojih delih intenzivno raziskuje presečišče med tehnologijo, družbo in zvočnimi umetnostmi, v preteklih dveh letih pa izstopa njegovo delovanje v Cirkulaciji 2, kjer je soustvarjal eksperimentalne zvočne krajine, ter odmevna samostojna razstava Na robu razuma v Galeriji Cukrarna.

Bonin, eden najvidnejših ustvarjalcev sodobne slovenske resne glasbe, v svojih delih iz preteklih dveh let izkazuje kompozicijsko zrelost in prepletanje različnih umetniških kontekstov. Med nedavnimi projekti izstopata mladinska opera Lisičja luna z libretom in režijo Ane Pandur in glasbena instalacija Gozdna simfonija, ki je zaživela v parku Rafut na slovensko-italijanski meji, s katerima potrjuje glasbeno širino, izostreno intuicijo ter spretnost spajanja raznolikih umetniških zvrsti, so med drugim zapisali v utemeljitvi.

Rozman v nedavnih projektih oblikuje eno najbolj vznemirljivih, prodornih in izvirnih poetik na področju sodobnega plesa ter v polje uprizoritvenih umetnosti prepričljivo vpleta razmislek o človeškem telesu, vpetem v internetno kulturo, medijski spektakel in kapitalizem nadzora.