Vlada je na današnji seji na podlagi novele zakona o gostinstvu, ki je stopila v veljavo z letošnjim letom, sprejela uredbo o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028. Uredba, ki bi morala biti sprejeta najpozneje do konca januarja, bo predstavljala podlago za oblikovanje seznama občin s privzeto 60-dnevno omejitvijo dejavnosti kratkotrajnih najemov za omenjeni leti. Seznam bi morala ministra Simon Maljevac in Matjaž Han pripraviti najpozneje do 30. aprila, vendar je zaradi zamud vprašljiv tudi ta rok.
Kriterija za uvrstitev na seznam sta dva. Prvi je ugotavljanje visoke stopnje nedostopnosti stanovanj v občini, ki temelji na prodajnih cenah nepremičnin v zadnjih dveh letih in njihovi primerjavi z nacionalnim povprečjem. Drugi kriterij je velik obseg oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem, kjer se število nočitev pri ponudnikih primerja z nacionalnim povprečjem glede na število prebivalcev.
Kriterija za uvrstitev na seznam sta dva
Ogorčeni sobodajalci
Zbrali smo prve odzive. V Združenju sobodajalcev Slovenije menijo, da je bila uredba sprejeta brez ustreznih strokovnih utemeljitev kriterijev ter da bo obremenila tako državni kot lokalne proračune. Opozarjajo tudi, da se zaradi posega v lokalno samoupravo že napovedujejo nove zahteve za presojo ustavnosti s strani občin.
"Pogoj za uvrstitev na seznam občin s časovno omejitvijo dejavnosti na 60 dni bo hkratno izpolnjevanje obeh kriterijev. Uredba je s tega vidika že sama po sebi statistični absurd, saj metodologija za izkaz visokega odklona predpostavlja že izpolnjevanje nacionalnega povprečja prodajnih cen nepremičnin in deleža nočitev pri zasebnikih," so poudarili.
Po njihovih besedah vlada z ničemer ni utemeljila vpliva sobodajalstva na cene nepremičnin. "To zavrača tako situacija v turističnih občinah, kjer so glavno gonilo cen vikendaši, kot tudi križanje podatkov o številu zasebnih nastanitvenih obratov (SURS) in prodajnih cenah nepremičnin (GURS), ki izkazuje očitno statistično divergenco, nenazadnje pa tudi študije, na katere se pri pripravi resorne zakonodaje opira Evropska komisija."
Sporen je po njihovem mnenju tudi drugi kriterij, to je ugotavljanje deleža nočitev pri zasebnih ponudnikih, saj ne gre za ukrep stanovanjske politike, temveč prej za vprašanje upravljanja turizma. SURS namreč, kljub navedbam, da spremlja delež nočitev v okviru kratkotrajnih najemov v stanovanjih, beleži zgolj dejavnost kot tako, ne pa tudi namembnosti nepremičnin, v katerih se ta izvaja. Posledično statistične raziskave vključujejo nočitve tako v stanovanjskih kot tudi v gostinskih in drugih nepremičninah.
Kdo predlaga moratorij?
Poleg tega samo število nočitev po njihovem ne odraža dejanske rabe nepremičninskega fonda, ti podatki se namreč občutno razlikujejo zlasti tam, kjer nepremičnine služijo predvsem kot študentska bivališča, temveč predvsem uspešnost in intenzivnost vlaganj občin v strategije desezonalizacije turizma. "Kriterij je tako dejansko namenjen kaznovanju turistično uspešnih občin," opozarjajo.
Sobodajalci izpostavljajo tudi nelogičnost, da zakon pri določanju statističnih podlag ne upošteva krovne evropske regulacije, ki začne veljati že 20. maja letos. Njen namen je vzpostavitev enotnega evropskega statističnega pregleda prek integracije nacionalnih registrov z rezervacijskimi platformami, kot sta Airbnb in Booking, kar naj bi omogočilo bolj enotno spremljanje dejavnosti in njeno učinkovitejše upravljanje.
Opozarjajo še na potencialne negativne posledice za lokalne skupnosti. "Samo v občini Piran ocenjujejo, da bi ukrepi lahko povzročili do 34 milijonov evrov izpada prihodkov na ravni destinacije ter približno osem milijonov evrov manj pobranega DDV in drugih davščin," navajajo.
Spomnimo, da so stranke t. i. tretjega stebra predlagale interventni zakon, ki predvideva enoletni moratorij na izvajanje zakona o gostinstvu, podporo pa so mu izrazili tudi v Združenju sobodajalcev Slovenije.
