Skoraj 80 odstotkov novinark je na svoji poklicni poti doživelo eno od oblik nasilja na podlagi spola, so skrb zbujajoča, četudi glede na razmere v medijski sferi in družbi niti ne ravno presenetljiva dognanja primerjalne mednarodne raziskave z naslovom Ženske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Rezultate raziskave so nedavno, še pred dnevom svobode medijev, celoviteje predstavili na konferenci v Sarajevu, ki jo je pripravilo pet partnerskih organizacij, vpetih v skupni projekt – Zavod Krog, Društvo novinarjev Slovenije (DNS), Sindikat novinarjev Hrvaške, Sindikat kulture, umetnosti in medijev pri zvezi Neodvisnost v Beogradu in Mediacenter iz Sarajeva. Sindikati novinarjev, poklicna združenja in medijske organizacije so v okviru projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, izvedli prvo poglobljeno skupno raziskavo, ki presega dosedanja spoznanja in zagotavlja empirično utemeljeno razumevanje delovnih pogojev žensk v medijih.
Predpogoji za svobodno novinarstvo
Raziskava nedvoumno kaže, da nadlegovanje in nasilje nad ženskami v medijih nista osamljena incidenta ali marginalna pojava, temveč strukturni problem, globoko zakoreninjen v delovnih odnosih, hierarhijah moči in kulturi uredništev, je poudarila Maja Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške in Evropske zveze novinarjev. Nasilje in diskriminacija sta pogosto normalizirana, redko prijavljena in še redkeje sankcionirana, s čimer se ohranja začaran krog molka, strahu in poklicne negotovosti. "Ne bomo pristale na molk. Skrajni čas je, da ta tema preseže okvir individualnih izkušenj in postane stvar odgovornosti celotnega medijskega sektorja, od uredništev in lastnikov do institucij in poklicnih organizacij. Varno in dostojanstveno delovno okolje ni možnost, temveč predpogoj. Brez njega ni svobodnega ali profesionalnega novinarstva," je dejala Maja Sever.
Vprašanje nadlegovanja na delovnem mestu ni le vprašanje temeljnih pravic in človekovega dostojanstva, temveč ena od temeljnih evropskih vrednot, pravi Mojca Krisper Figueroa, vodja ekipe v Oddelku za sodelovanje pri Delegaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini. "Vidimo lahko, da kljub obstoječemu pravnemu okviru še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri izvajanju in mehanizmih zaščite, kar poudarja potrebo po močnejšem izvajanju in konkretnih praksah na delovnem mestu," je dejala Mojca Krisper Figueroa.
Slovenija rahlo zdrsnila na lestvici svobode medijev
Slovenija na lestvici svobode medijev tokrat zaseda 36. mesto. To je tri mesta slabše kot lani, kar je povezano tudi z napredkom drugih, kaže lestvica svobode medijev organizacije Novinarji brez meja (RSF). Na vrhu lestvice ustaljeno ostajajo skandinavske države in Irska, na dnu Iran, Kitajska, Severna Koreja, Eritreja. Prvič v 25-letni zgodovini merjenj indeksa svobode v 180 državah RSF ob 3. maju, dnevu svobode medijev, ugotavlja, da povprečje v meritvah indeksa (pravni indikatorji) še ni bilo tako nizko. Novinarstvo je vse bolj kriminalizirano, pravica do informiranosti pa vse bolj ogrožena tudi v demokratičnih državah.
Posebej izstopajoči so ponavljajoči se napadi Donalda Trumpa na novinarje in medije v ZDA, zaradi katerih so ZDA zdrsnile za sedem mest, na 64. mesto. "Če bomo kot družba dopustili, da bodo resne novinarske prispevke zamenjala družbena omrežja in zapisi, generirani s pomočjo umetne inteligence, bomo lahko slovenski demokraciji le še prižgali svečo na njen prerani grob," je med drugim ob 3. maju v imenu DNS zapisala članica upravnega odbora Anja Intihar, novinarka Dela.
V raziskavi je v omenjenih štirih državah sodelovalo 606 medijskih delavk, večinoma novinark in urednic iz omenjenih štirih držav, slaba petina iz Slovenije, največ, 35 odstotkov, pa iz Hrvaške. Kar 78,38 odstotka anketiranih je izjavilo, da so doživele obliko nasilja na podlagi spola, vključno z grožnjami, diskreditacijo na podlagi spola, spolnim nadlegovanjem in fizičnim nasiljem. Takšne ugotovitve potrjujejo še, da nasilje ne prihaja izključno "od zunaj", temveč predstavlja sistemsko tveganje, vgrajeno v profesionalno kulturo in institucionalne prakse medijskega sektorja. Hkrati raziskava sicer kaže tudi na pogosto nevidne procese upora, medgeneracijsko solidarnost in spremembe znotraj poklica. "Posebna pozornost je namenjena beleženju izkušenj z nadlegovanjem, njihovi pogostosti in drugim kršitvam pravic na delovnem mestu, ne glede na to, ali so udeleženke pripravljene izkušnje označiti kot take," je izpostavila Lamija Kovačević, raziskovalka iz Mediacentra Sarajevo, ki je sodelovala v nacionalni raziskavi na ravni Bosne in Hercegovine.
Predolgi in izčrpavajoči postopki in strah
"Bolj ko je napad intimen ali spolno zaznamovan, manjša je verjetnost prijave," pa izpostavlja kulturologinja Tjaša Turnšek iz Mirovnega inštituta, raziskovalka v projektu v Sloveniji in članica delovne skupine pri DNS. Novinarke se po njenih besedah niso odločale za prijavo, ker niso verjele v učinkovitost ali nepristranskost postopkov po prijavi in ker so napade dojemale kot preveč običajne, da bi bila prijava učinkovita. Razlog za neprijave so bili tudi predolgi in izčrpavajoči postopki in strah, da bi prijava ogrozila položaj na delovnem mestu.
Sistemski problem spolnega nadlegovanja je nakazal na potrebo ne le po regionalnem sodelovanju, temveč tudi po sprejemanju pravilnikov proti spolnemu nadlegovanju. Regionalna delovna skupina za pripravo pravilnika oziroma smernic za preprečevanje spolnega nadlegovanja, ki združuje strokovnjake iz vseh štirih držav, je tako izpostavila prizadevanje za odziv na sistemsko tveganje, ki ga spolno nadlegovanje predstavlja za medijsko delo. Zavzeli so se za to, da prijavljanje spolnega nadlegovanja postane odgovornost institucij, da ustrezno ukrepajo in zagotovijo zaščito – ne pa, da le to ostaja breme žrtev.
Pravica javnosti in civilne družbe
"Svoboda medijev ni v pristojnosti ene same skupine. Javnost in civilna družba imata ključno vlogo pri tem, da svobodo medijev prepoznata kot svojo pravico, jo aktivno ščitita in zahtevata pogoje, v katerih je neodvisno novinarstvo sploh mogoče. Svetovni dan svobode medijev nas zato ne opominja le na pomen svobodnih medijev, temveč tudi na skupno odgovornost, da pogoje zanje branimo – posebej takrat, ko postanejo politično in institucionalno krhki," so med drugim ob dnevu svobode medijev zapisali pri Mirovnem inštitutu.
