
Vlada in sindikati javnega sektorja so se na včerajšnjih centralnih pogajanjih o plačni reformi načeloma dogovorili, da bodo v prihodnjih dveh do treh tednih poskušali pogajanja po stebrih, kjer se pogajajo o dvigih plač za posamezna delovna mesta dejavnosti in nekaterih drugih specifikah, pripeljati do konca. "Na podlagi povedanega sem zmerno optimističen, da bo do dogovora tudi prišlo. Nekateri koraki so bili narejeni, čeprav še kar nekaj vprašanj ostaja odprtih. Pa vendar smo si zadali, da se ta pogajanja pospešijo," je po zaključku tokratne etape pogajanj povedal vodja pogajalske skupine javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Na pogajanjih je vladna stran predstavila tudi predlog uvrstitve direktorskih plač v novo plačno lestvico. Pogajalski strani podrobnosti predloga nista želeli komentirati, a kot smo prvi v Večeru razkrili že v sredo, se bodo osnovne plače direktorjev javnih zavodov, agencij in skladov dvignile za od 17 odstotkov, kolikor naj bi z reformo dobil direktor Triglavskega narodnega parka, do 61 odstotkov, za kolikor naj bi se plača ob koncu reforme dvignila generalnemu direktorju UKC Ljubljana. Tolikšnega dviga bo deležen tudi rektor Univerze v Ljubljani, medtem naj bi direktor UKC Maribor dobil 7837 evrov bruto osnovne plače, kar je za 56 odstotkov več od trenutne plače, ki znaša 5003 evre bruto. Rektor mariborske univerze bo deležen 52-odstotnega dviga plače. Trenutna osnovna plača rektorja je prav tako 5003 evre bruto. Po dvigu naj bi znašala 7600 evrov bruto.
- Direktor UKC Maribor naj bi z reformo dobil 7837 evrov bruto osnovne plače ali 56 odstotkov več od sedanje.
- Rektor mariborske univerze 7609 evrov bruto ali 52 odstotkov več od sedanje plače.
Sicer naj bi se glavnina direktorskih plač dvignila za 20 do 40 odstotkov, medtem ko bo glavnina javnih uslužbencev s plačno reformo, ki naj bi jo v celoti izpeljali v nekaj letih, dobila od 15 do 20 odstotkov višje plače. Višjih plač bodo deležni tudi funkcionarji. Po predlogu, ki smo ga pridobili, bi se slednjim plača v povprečju dvignila za približno 40 odstotkov. Predlog funkcionarskih plač, tako glavni vladni pogajalec in finančni minister Klemen Boštjančič, je bil sindikatom predstavljen zgolj neuradno. Pri tem je izpostavil, da vladnim funkcionarjem, torej ministrom in državnim sekretarjem, plač naj ne bi bili dvignili v tem vladnem mandatu, ki se zaključuje sredi leta 2026.
Tudi direktorji naj bi bili po vladnih pojasnilih deležni počasnejše dinamike dvigovanja plač kot najslabše plačani uslužbenci. Osnovno izhodišče pri uvrščanju na plačno lestvico je bilo, da je direktor en plačni razred nad javnim uslužbencem z najvišjim možnim položajnim dodatkom. Primerjali so še razmerja med direktorji in zasledovali princip, da direktor javnega zavoda nima višje plače od generalnega direktorja direktorata. Čeprav sindikati nimajo besede pri tem, kam bo uvrščen kateri od direktorjev, je vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj dejal, da je to pomembno za vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev: "Ali če hočete bolj enostavno, plače direktorjev bodo vplivale tudi nazaj na vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev, saj se skozi direktorske plače posredno ovrednotijo plače javnih uslužbencev." Pri tem je dopustil možnost, da se bodo, ko bodo sindikalni člani videli predloge dvigov direktorskih plač, zahteve javnih uslužbencev po dvigih plač v posameznih dejavnostih zaostrile. Štrukelj je še opozoril, da je iz predstavitve jasno, da so pri direktorjih dejansko odpravljali plačna nesorazmerja, medtem ko gre pri javnih uslužbencih za pasovne dvige. Na to se je odzval Boštjančič, rekoč, da gre za dve različni skupini in da je primerjava direktorjev povsem drugačna kot primerjava javnih uslužbencev.