Zakon o lokalnih volitvah: "Politične pravice pripadajo tudi tistim, ki živijo tukaj, niso pa slovenski državljani"

Spremembe zakona o lokalnih volitvah, o katerih državni zbor odloča na izredni seji in odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so tudi po mnenju številnih nevladnih organizacij sporne.

Izjava pred DZ
Izjava pred DZ
Jure Klobčar

VA, STA

Datum 15. junij 2026 13:51
Čas branja 4 min

Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.

NASTAVI ↗

Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so v izjavi za javnost pred poslopjem državnega zbora poudarili, da so spremembe zakona sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Gre za osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del.

Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji.

Ker so spremembe zakona obravnavane po skrajšanem postopku in na začetku mandata, predstavniki organizacij trdijo, da je bila s tem onemogočena "širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval". Dodali so, da gre pri odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

Svet Evrope zaskrbljen zaradi predlaganih sprememb Janševe koalicije

Če DZ potrdi spremembe zakona o lokalnih volitvah, bo brez volilne pravice ostalo približno 100.000 tujcev, ocenjujejo predstavniki organizacij. Tujci pa bodo s tem ponovno postali "izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne uprave". Opozorili so, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki ljudem omogoča, da vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer je od priseljencev paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje, in jim hkrati odvzeti možnost soodločanja o skupnosti.

Izpostavili so tudi, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema, saj v različnih oblikah obstaja v večini držav članic EU. Organizacije, ki nasprotujejo spremembam zakona, pričakujejo, da bo o dopustnostih sprememb zakona presojalo ustavno sodišče, obenem pa bodo začeli zbirati podpise pod peticijo in s tem izrazili nestrinjanje s spremembami.

"Politične pravice imajo tudi ljudje, ki v skupnosti trajno živijo, čeprav niso njeni državljani. Sodobne demokracije ne temeljijo zgolj na načelu večine, temveč tudi na varstvu manjšin, človekovih pravicah, ustavnih omejitvah oblasti in vključevanju skupin, ki nimajo politične moči. V demokratičnih ureditvah vprašanje ni le, kdo zmaga na volitvah, temveč tudi kdo je v politično skupnost sploh vključen, gre za temeljno vprašanje, ali Republika Slovenija tujce s stalnim prebivališčem razume kot enakovreden del lokalnih skupnosti, v katerih živijo. Vprašanje za to ni le, komu je danes bil odvzet glas, ključno vprašanje je, kakšno demokracijo želimo graditi," poudarja Lana Zdravkovič iz Mirovnega inštituta.

Nova politična večina, ki je predlagala črtanje volilne pravice tujcev iz držav, ki niso EU, na lokalnih volitvah, volilno pravico enači s slovenskim državljanstvom. 

Varuhinja: Odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah ni skladen s konvencijo, ki jo je podpisala Slovenija

Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri varuhinji izpostavili, da hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države.

Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker so manj zahtevne, po mnenju varuhinje ne vzdrži, kot zaskrbljujoče pa so označili, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju varuhinje bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov.

Po podatkih MNZ, ki jih je objavil MMC RTV Slovenija, bi imelo na letošnjih lokalnih volitvah možnost glasovati 103.874 tujcev, državljanov tretjih držav, s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so polnoletni na dan glasovanja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Katero vrsto goriva oziroma pogona uporablja vaše vozilo?
Bencin.
47%
40 glasov
Dizel.
36%
31 glasov
Plin.
1%
1 glasov
Hibridni.
6%
5 glasov
Električni.
1%
1 glasov
Nimam avtomobila.
9%
8 glasov
Skupaj glasov: 86