Šest let že na Državnem izpitnem centru (RIC) trdijo, da rezultati šol na nacionalnem preverjanju znanja ne bi smeli biti javni oziroma da se jih ne sme uporabljati za razvrščanje šol. Sedaj jim je v sporu s pobudnikom objave rezultatov Jurijem Toplakom in informacijskim pooblaščencem pritrdilo vrhovno sodišče. "Po šestih letih so sodni procesi v zvezi z objavo podatkov o dosežkih osnovnih šol v obliki lestvice oziroma razvrščanja šol dočakali epilog na najvišji sodni instanci," so sporočili z RIC-a. A pravnik Jurij Toplak je še isti dan, ko je vrhovno sodišče sporočilo svojo odločitev, zadevo posredoval še na ustavno sodišče.
Zahtev za pridobitev podatkov je bilo veliko
"Od leta 2012 smo prejemali veliko zahtev za pridobitev podatkov o dosežkih učencev na nacionalnem preverjanju znanja in tudi na splošni maturi po šolah, pri čemer so se prosilci sklicevali na zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Na podlagi določil šolske zakonodaje, ki uporabo tovrstnih podatkov za razvrščanje šol izrecno prepoveduje, smo dosledno zavračali dostop do zahtevanih informacij in svoje odločitve vedno tudi podrobno utemeljevali," razlagajo v RIC. Po zavrnilnih odločbah so se prosilci za podatke obrnili na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, ki je "kljub vsem opozorilom, strokovnim in pravnim argumentom, kaj bi lahko pomenila objava takih podatkov v slovenskem šolskem prostoru", zahtevala posredovanje teh podatkov, so ogorčeni v izpitnem centru. Zaradi tega je Državni izpitni center z odvetnikom Dinom Baukom vložil številne tožbe na upravno in vrhovno sodišče, so zapisali v sporočilu za javnost.
V šolski zakonodaji je razvrščanje šol izrecno prepovedano
"Med šolami so ogromne razlike"
Je pa največji zagovornik razvrščanja šol Jurij Toplak ne le, da se je že obrnil na ustavno sodišče, včeraj na spletu objavil rezultate preverjanj za vseh 450 šol, medtem ko je pred tem objavljal le podatke za sto šol. "Upravno sodišče je najprej trikrat dejalo, da so ti podatki javni, potem pa je takratni šolski minister Jernej Pikalo dejal, da ti podatki ne bi smeli biti javni, in od takrat nobeno sodišče ni več odločilo, da so ti podatki javni," sogovornik namiguje na politični pritisk na odločitev. Toplak je prepričan, da imajo ljudje pravico vedeti, da so "med šolami ogromne razlike": "Celo tolikšne, da je najboljši učenec na eni šoli slabši od najslabšega učenca na drugi šoli. Razlike med šolami in regijami so ogromne, zato bi država morala sprejeti ukrepe, da bi razlike zmanjšala. S tem, ko podatke skriva, pa ne naredi nič, da bi v delih Slovenije, kjer so rezultati slabši, te izboljšali," zaključi Toplak.
