Pri tem je izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine, je vlada navedla na Twitterju.
Komunistično nasilje je na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije, so zapisali na vladnem profilu na Twitterju.
Kot so navedli, so se komunistični umori posameznikov in družin pričeli jeseni 1941, za nacionalni dan pa so izbrali datum, ko so leta 1942 partizani 1. čete Šerčerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok.
Vlada pravi, da so zločini dosegli vrh po koncu vojne spomladi 1945
Ob tem je vlada izpostavila, da gre za prvega v vrsti mnogih vojnih množičnih zločinov komunističnega partizanskega gibanja nad večjimi skupinami slovenskih civilistov in kasneje tudi vojnih ujetnikov. Dodala je, da so ti zločini dosegli vrh po koncu vojne spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih več kot 15.000 oseb oz. en odstotek slovenskega prebivalstva. Poleg tega je bilo v tem času umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov drugih narodnosti.
Slovenija je nekaterim svojcem umorjenih izplačala simbolne odškodnine in jih rehabilitirala, raziskanih in urejenih je dobršen del prikritih morišč in grobišč, slovenske žrtve pa so večinoma poimensko popisane. Še vedno pa ni splošno uveljavljena pravica do groba in spomina za vse smrtne žrtve druge svetovne vojne in in komunističnega terorja po njej, opozarja vlada.
Prav tako, kot so navedli, v javnem spominu ni uveljavljen spoštljiv spomin na trpljenje več sto tisoč prebivalcev Slovenije, ki so bili žrtve drugih oblik komunističnega nasilja med in zlasti po drugi svetovni vojni, od beguncev in izgnancev, žrtev nasilja tajne politične policije, taborišč, stalinističnih procesov in drugih oblik brezpravja. Omenili so še žrtve razredne vojne proti zasebni lastnini, proti veri in Cerkvi in tiste, ki so skušali ohraniti svojo svobodo in prepričanje v nasprotju z voljo komunističnih oblasti.
Tako kot EU je bila tudi samostojna Slovenija utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov, tudi na temelju obsodbe zločinov komunizma.
Po mnenju vlade so žrtve drugih dveh totalitarizmov, fašizma in nacizma, dobile v narodovi zavesti zaslužen spoštljiv spomin. Žal pa samostojna država "vedenja o razsežnosti komunističnega nasilja kot tudi občutljivost do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest, zato je tudi odnos do žrtev komunističnega totalitarizmna še vedno, ali celo čedalje bolj nepieteten. Vse glasnejši so celo medijsko podprti pozivi k ponovitvi najstrašnejših oblik komunističnega nasilja," je vlada še utemeljila odločitev za razglasitev dneva spomina na žrtve komunizma.
