Ta teden je v Dubrovniku na Hrvaškem potekal vrh pobude Tri morja. Gre za forum, ki ga sestavlja 13 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Strateške partnerice pobude so Evropska komisija, ZDA, Nemčija, Turčija, Španija in Japonska.
Slovenija se je pobudi pridružila ob njeni ustanovitvi leta 2015, štiri leta kasneje pa je v Ljubljani gostila tretji vrh. Namen pobude je spodbujati investicije v infrastrukturne povezave med sodelujočimi državami ter med njimi in ostalimi državami EU. V ospredju so investicije v prometno in energetsko infrastrukturo ter digitalne komunikacije.
Tokratni vrh je gostil hrvaški premier Andrej Plenković, udeležili so se ga pa najvišji politični predstavniki sodelujočih držav. V Dubrovniku je bil tudi minister ZDA za energijo Chris Wright. Zaradi nedavnih volitev in tranzicije oblasti ni bilo predstavnikov Bolgarije in Madžarske, Slovenijo pa je zastopal finančni minister in podpredsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič.
Zakaj se nista vrha udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar ali premier Robert Golob, smo vprašali urad predsednice in kabinet predsednika vlade. Iz slednjega so za Večer pojasnili, da pobuda Tri morja spada v pristojnost predsednice republike, ki pa se vrha zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti in je vabilo predala vladi, ki jo je zastopal Boštjančič.
Čez cesto, v uradu predsednice, pa so menili, da je glede na temo letošnjega vrha - financiranje večjih infrastrukturnih projektov - bolj smiselno, da se dogodka udeleži predstavnik izvršne veje oblasti kot pa predsednica, ki na tem področju nima pristojnosti. "Slovenija je bila na dogodku ustrezno zastopana," so poudarili v uradu predsednice. V Dubrovnik pa so med drugimi prišli predsedniki Češke Petr Pavel, Poljske Karol Nawrocki, Slovaške Peter Pellegrini, Litve Gitanas Nauseda in drugi.
Boštjančič je na forumu v Dubrovniku izpostavil pomen regionalnega sodelovanja. Slovenija je skupaj s še štirimi državami in Evropskim investicijskim skladom (EIF) podpisala tudi memorandum za vzpostavitev novega sklada, ki naj bi sprostil najmanj dve milijardi evrov naložb v regiji. Ob robu poslovnega foruma v okviru pobude Tri morja je hrvaško podjetje Končar podpisalo pismo o nameri z ameriškim podjetjem Pantheon Atlas. Načrtujejo gradnjo podatkovnega centra za umetno inteligenco. Stal bo na območju Topuskega blizu Siska, v njegovo gradnjo pa bo vključeno tudi hrvaško podjetje Končar. Vrednost projekta, ki so ga predstavili danes v Dubrovniku, ocenjujejo na okoli 50 milijard evrov.
