Lastniki gozdov lahko začnejo posledice sanirati pred izdajo odločbe zavoda, a morajo o tem obvestiti revirnega gozdarja.
"Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države," so v današnjem sporočilu za javnost navedli direktorja zavoda Gregorja Daneva.
Kjer razmere to omogočajo, zavod že pregleduje gozdove. Na severozahodu države skupna škoda presega 100.000 kubičnih metrov, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem ter tudi na območjih Pokljuke in Jelovice.
V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije, na območjih Maribora, Celja, Slovenj Gradca in Murske Sobote, zavod škodo trenutno ocenjuje na dodatnih 50.000 kubičnih metrov.
V jugovzhodnem delu države, na območjih Novega mesta in Brežic, je škodo v gozdovih zaradi novozapadlega snega povzročil snegolom, zlasti v višjih legah.
S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda
Na območjih Postojne, Kočevja in Krasa večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni, pravijo v zavodu.
Poškodbe so večinoma razpršene, gre predvsem za posamična podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine, ugotavlja zavod. Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej, izpostavljajo pristojni.
Zaradi razpršenosti poškodb zavod sam v kratkem času ne more pregledati vseh območij, ki so jih zajeli močni vetrovi, in lastnikom gozdov izdati odločb za potrebni sanitarni posek. Zato jih poziva, naj tudi sami pregledajo svoje gozdove.
S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije, sporoča zavod.
Zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov je treba prednostno iz gozda odpeljati poškodovane smreke. Da bi preprečili dodatno škodo zaradi namnožitve podlubnikov, je treba posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo zaključiti do konca maja, v višjih oziroma hladnejših legah pa teden do dva pozneje, poudarja zavod.
Ob tem svetuje, naj lastniki gozdov prednostno odmikajo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom, da bo mogoč dostop do poškodovanih gozdov.
Svari še, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. "Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer jo potrebujejo. Vedno so za svetovanje na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je tudi na naši spletni strani," pravi Danev.
Obiskovalci gozdov naj se izogibajo poškodovanim predelom, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki lahko povzročijo težke poškodbe, opozarja zavod.
