DR, STA
Pri Macesnovi gorici v Kočevskem rogu so pripravili vsakoletno spominsko slovesnost za žrtve povojnih pobojev. Dogodka se je udeležil tudi premier Janez Janša, glavni poudarek vseh govorov pa je bila nujnost narodne sprave. Udeleženci so se poklonili tistim, ki so umrli v tragičnih dogodkih po koncu druge svetovne vojne.
Novomeški škof Andrej Saje je ob tej priložnosti vodil spominsko mašo in zbrane nagovoril. Poudaril je pomen resnice pri celjenju zgodovinskih ran slovenskega naroda. Slovesnost je minila predvsem v duhu pozivov k preseganju preteklih delitev. Govorniki so opozorili na dolžnost države in celotne družbe, da vsem žrtvam zagotovijo dostojen pokop in ohranijo spomin na njihove usode.
Zbrane je nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil za zločin proti človečnosti. "Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je poudaril. "Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine."
Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. To bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal.
Slovesnosti so se udeležili, kot rečeno, novi premier Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Vsi so pred brezno tudi položili venec. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar. Podmladek NSi Mlada Slovenija pa je na poti do brezna postavil obcestni kažipot.
Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve povojnih pobojev, ki nimajo niti imena niti urejenega groba. Po njenih besedah ima država dolžnost, da aktivno pristopi k iskanju, identifikaciji in pokopu žrtev tega zločina proti človečnosti ter uredi njihov pravni status, vključno z izdajo mrliških listov. Pri tem po njenem samo normativna ureditev ne zadošča, ampak je nujno tudi njeno dosledno uresničevanje v praksi. Dostojen pokop umrlih po navedbah Drenik Bavdek ni le moralna in etična zaveza, temveč temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja tudi mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji. Izpostavila je, da mora to vprašanje preseči ideološke delitve, saj sodi v temeljno področje varstva človekovega dostojanstva in dejanje človečnosti.
Janez Janša in drugi politični predstavniki so s svojo prisotnostjo podprli prizadevanja za ohranjanje zgodovinskega spomina. Udeleženci so na dogodku izpostavili, da narod nujno potrebuje medsebojno razumevanje in odpuščanje, če želi graditi trdno ter povezano prihodnost. Ob tem so redno opozarjali, da zgodovinskih dejstev ne smemo pozabiti, ampak se moramo iz njih učiti.
Spominske slovesnosti v Kočevskem rogu tradicionalno potekajo vsako leto v začetku junija. Ljudje iz vseh koncev Slovenije se zberejo pri grobiščih, da obeležijo spomin na povojne dogodke. Tudi letos so udeleženci prižgali sveče in položili vence, s čimer so izrazili spoštovanje do pokojnih. Organizatorji so ob koncu dogodka znova pozvali pristojne institucije, naj pospešijo postopke raziskovanja prikritih grobišč in tako omogočijo končno pomiritev.
