Omikron vse hitreje obrača epidemijo in z njo povezane ukrepe na glavo. Po dveh letih visoke senzibilnosti na vsak kašelj, ki bi lahko pomenil okužbo, sledenja stikom, preiskovanja primerov širitev okužb je vse čez noč izgubilo smisel. Okužbe se širijo z neverjetno hitrostjo in povečini minevajo v blažji obliki, pozitivni rezultat skoraj nikogar več ne iztiri. Čas za predah iz nočne more? Niti ne. Še najmanj pa čas za opuščanje cepljenja. Občutek varnosti, ki ga ta čas ponuja razvoj epidemije, je namreč izredno varljiva reč. Če govorimo o državah z nizko precepljenostjo, je pravzaprav smrtno nevarna reč.
Seveda je popolnoma nepredstavljivo, da bi pri današnjem številu okuženih uporabljali ukrepe izpred leta dni, zapiranja družbe v takem obsegu verjetno ne bi prenesli niti zdravstveni sistem, ne šolstvo, ne gospodarstvo, da o duševnem zdravju običajnega slehernika ne govorimo. A dviganje zapornic čisto do vrha je prav tako nevarno; sledi lahko poplava velikih razsežnosti, še huje, okvarijo se lahko turbine že tako prizadetega zdravstva, zaradi sočasnega kroženja več različic pa se izvali še kakšna nova nadloga, po grško ji recimo pi.
A naj se proticepilski umi še tako naprezajo, da bi na primeru omikron dokazali, da je cepivo nekoristno, so dejstva popolnoma nasprotna in morda še bolj brutalno očitna kot pred letom, ko smo pričeli cepljenje. Takrat smo s cepivom ščitili predvsem sebe, sedaj so stvari precej bolj zapletene. S cepljenjem res še vedno v prvi vrsti ščitimo sebe, številke iz bolnišnic to potrjujejo, a bolj kot kdajkoli ščitimo tudi druge. Omikron je namreč tako zelo nalezljiva zver zato, ker se namnoži v zgornjih dihalih in od tod je pot v okolico najlažja in najhitrejša. Cepljeni zbolijo za lažjo obliko, torej v okolico ne sipljejo tolikšnih količin virusa kot drugi. Ni še čisto jasno, kako dolgo bo trajala omikronska zaščita, predvsem pa so tukaj otroci do pet let in zanje cepivo še ni dostopno. Ščitimo torej tudi otroke. Argument, da se lahko okužijo tudi cepljeni, morda lahko spremeni kako administrativno zanko, kot je verodostojnost PCT-pogojev, ki so nam zamejevali in obenem reševali življenja, brutalnega dejstva, da je cepljenje kljub temu še vedno edina resna in prava rešitev za umirjanje epidemije, pa ne more spremeniti. Res je množično prekuževanje in polnjenje bolnišnic tokrat sicer v razmeroma ugodnem razmerju, ampak ob vseh možnostih in znanju, ki jih imamo, je vsak hospitalizirani necepljeni popolnoma nepotrebna žrtev, ki obenem žrtvuje tudi druge - onkološke bolnike, čakajoče na operacije hrbtenice, kolkov, žil ali srca.
Dobra vest je, da marsikje po svetu oklevanje pri cepljenju upada, vprašanje pa je, ali bomo tako kot trend okužb ta trend povzeli tudi v Sloveniji. Kajti nedvoumno dokazano je tudi, da sta stopnja precepljenosti in stopnja zaupanja v avtoritete države tesno povezani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
