Predsednik republike Borut Pahor je pred tremi leti šele v drugem poskusu imenoval Borisa Štefaneca na funkcijo predsednika protikorupcijske komisije (KPK), ki jo je pred tem zasedal aktualni pravosodni minister Goran Klemenčič. Da tudi v drugo izbrani kandidat morda ni bil idealna izbira, se je pokazalo že na dan šaljivcev, 1. aprila, ko je Štefanec mandat nastopil sam - brez namestnikov. Jurij Ferme in Darko Stare sta namreč še pred nastopom funkcije odstopila, ko se je izkazalo, da je bil Štefanec še nekaj dni prej član Jankovićeve Pozitivne Slovenije, takrat največje parlamentarne stranke. "To bi moralo biti zelo resno opozorilo predsedniku Pahorju, da je z imenovanjem predsednika KPK nekaj hudo narobe," danes komentira predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Franc Verk. Izbira se je zdela posebej ponesrečena in nekredibilna, ker je prejšnji senat s Klemenčičem na čelu pomembno zamajal politični prostor z objavo poročil o premoženjskem stanju nekdanjega prvaka te stranke Zorana Jankovića in prvaka SDS Janeza Janše.
Omajana kredibilnost komisije in upad zaupanja v institucijo, ki bi morala biti središčna točka boja proti korupciji, se kažeta v delovanju, odnosih znotraj komisije in v upadu števila prijav. Pripad zadev se je skorajda prepolovil. Do konca leta 2015 je posadka pod vodstvom novega predsednika Štefaneca prejela zgolj 1083 prijav, medtem ko je v zadnjem letu Klemenčičeve ere komisija dobila v obravnavo še 1931 zadev. Statistični podatki za leto 2016 pa še niso na voljo, so nam sporočili iz KPK. Objavljeni bodo v letnem poročilu, ki ga komisija preda najkasneje 31. maja državnemu zboru.
Kriza vodenja in osip zaposlenih
Toda še bolj kot dejstvo, da se ljudje manj obračajo na KPK, odkar jo vodi Štefanec, je skrb vzbujajoče delovanje komisije. Generalni sekretar slovenske izpostave mednarodne protikorupcijske mreže Transparency International Vid Doria še naprej opaža pomanjkljivosti v zvezi z vodenjem institucije in nestrinjanje znotraj vodstva, kar negativno vpliva na delovanje. "KPK in njeni strokovni delavci po naših zaznavah skušajo kar se da kakovostno opravljati svojo funkcijo, vendar je to glede na naše zaznave včasih oteženo, predvsem pa pogosto tudi onemogočeno," podarja Doria. "V času vladavine Borisa Štefaneca je KPK zapustila polovica zaposlenih," opozori predsednik SDOS Verk.
Po zadnjih dostopnih podatkih je komisijo v minulih dneh zapustil še Peter Premrl, zadnji vodja osrednjega stebra KPK - Službe za nadzor in preiskave. Na tem položaju so se izmenjali kar trije ljudje, odkar komisijo vodi Štefanec. Najprej je dal odpoved in zapustil to ključno funkcijo znotraj komisije Darko Stare, za njim Romana Berčič, sedaj še Premrl. "Zatorej, škoda vsakega novega dne za obstoj KPK po umevanju in znanju Borisa Štefaneca ter vsakega evra davkoplačevalskega denarja za neki ‘neodvisen‘ državni organ, ki ne daje nobene dodane vrednosti pri preprečevanju in pregonu korupcije, saj na ta način najbolj koristi predvsem vsem tistim, ki so jim koruptivna dejanja način poslovanja in delovanja," še pravi Verk. Vid Doria iz mreže Transparency sicer opaža boljše delovanje KPK na področju preventive, aktivnosti z mladimi, vendar, kot posebej poudari, pod nobenim vodstvom v zadnjih desetih letih ni KPK delala dovolj za preventivne funkcije, izobraževanje mladih in splošne javnosti.
Malo epilogov, veliko zdrsov na sodiščih
Štefanečevo ero sicer posebej zaznamuje dejstvo, da odmevnejši primeri ne doživijo epiloga ali pa padejo na sodiščih. Vrhovno sodišče je denimo odpravilo ugotovitve KPK v zadevi Škrlec, v kateri je KPK ugotovila, da naj bi bilo pri imenovanju Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva koruptivno ravnanje takratnega generalnega tožilca Zvonka Fišerja in pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Nadalje sta najprej upravno, nato še vrhovno sodišče v celoti odpravila ugotovitve KPK v zvezi s kandidaturo Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Najbolj problematično je to, da sta obe sodišči ugotovili napake KPK v domala vseh fazah postopka zoper Bratuškovo, ki pomenijo kršitev zakona in ustave. Na drugi strani je zaradi razkritij o prejemanju avtorskih honorarjev morala položaj zapustiti nekdanja ministrica za šolstvo Stanka Setnikar Cankar, a do danes komisija še ni izdelala nobenih zaključnih ugotovitev ali načelnega mnenja v zvezi s problematiko avtorskih honorarjev na področju visokega šolstva.
Štefanec nad kritične novinarje
Prekrškovni postopek želi KPK sprožiti tudi proti Večeru, ker smo povzeli poročanje portala Siol o tem, da se je predsednik Boris Štefanec znašel v konfliktu interesov, saj je osebno povezan s prijaviteljem postopka, ki ga vodi KPK. Večer je v prispevku problematiziral dejstvo, KPK terja od novinarjev portala Siol razkritje vira informacij o njegovem konfliktu interesov in grozi z globo, namesto da bi se izločil iz postopka zaradi osebnih povezav s prijaviteljem suma korupcije. Pri tem smo v Večeru, tako kot na Siolu, omenili ime prijavitelja postopka pred KPK, ta se je novinarjem Siola sam razkril, zaradi česar na KPK menijo, da smo tako na Večeru kot na Siolu storili prekršek.
Fronta predsednik - namestnica
Na svojevrsten način Štefanec zaznamuje svoj mandat tudi s postopki, ki jih KPK na njegov predlog že poldrugo leto vodi zoper sedanje in nekdanje člane KPK, namestnico Almo Sedlar, nekdanjega namestnika Roka Praprotnika (ta postopek je KPK po skoraj treh letih zaključila brez spornih ugotovitev v zvezi s Praprotnikovo zaposlitvijo pri NLB, op. p.) in nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa. V primeru slednjega KPK preiskuje pogodbo, sklenjeno med Kosovim podjetjem R.U.R. in NLB. Kos ga je že večkrat pozval h končanju postopka. Zoper Sedlarjevo pa vodi postopek zaradi domnevno nezakonitih vpogledov v dokumentacijo KPK, kljub temu da je druga neodvisna institucija, urad informacijskega pooblaščenca, postopek ustavila, ker niso bile odkrite nepravilnosti. Kot zanimivost omenimo, da je urad informacijske pooblaščenke izrekel opomin drugemu namestniku Igorju Lambergerju zaradi istega očitka, nezakonitih vpogledov v dokumentacijo KPK, vendar zoper njega Štefanec ni uvedel postopka.
Odnos, ki ga ima Štefanec s Sedlarjevo, je posebej problematičen, je prepričan sindikalist Verk. "Namestnica pomeni predsedniku KPK toliko kot peto kolo pri vozu, saj ji že od vsega začetka jemlje pooblastila, jo preiskuje ter ji omejuje dostope do baz podatkov in dokumentov, brez katerih kot članica senata KPK ne more strokovno in zakonito sodelovati in odločati na sejah senata KPK." Štefanec na to odgovarja, da lahko kot predsednik po lastni presoji prenese pooblastila na svoja namestnika, pri čemer gre v pomembni meri tudi za vprašanje zaupanja. "Namestnica posebnih dodatnih pristojnosti, razen njene že v osnovi zahtevne vloge članice senata komisije, nima, saj ji je predsednik komisije, na podlagi njenih dejanj, prvotno dodeljena pooblastila odvzel zaradi pomanjkanja zaupanja," nam odgovarja preko službe za odnose z javnostmi.
Ob tem Štefanec Sedlarjevo še sodno preganja zaradi izginule gotovine v višini približno 1000 evrov, medtem ko je policija ovadbo v zvezi z izginotjem tega istega denarja vložila zoper nekdanjo računovodkinjo KPK, ki je naposled tudi uradno priznala, da je izginula gotovina končala pri njej. V KPK smo tako priča praksam, ki bi jih ta organizacija morala zaznavati v družbi.
Štefanečev mandat posebej zaznamuje dejstvo, da odmevnejši primeri, ki jih vodi KPK, ne doživijo epiloga ali jih povozijo odločitve sodišč.
O odnosih v KPK veliko pove dejstvo, da Štefanec proti svoji namestnici Sedlarjevi vodi postopek pred KPK, preganja jo tudi po sodni poti.
Omajana kredibilnost komisije in upad zaupanja v institucijo se kažeta tudi v upadu števila prijav.
