Svoboda umaknila zahtevo za izredno sejo, na kateri bi ustanovili preiskovalni komisiji

Razlog je proceduralne narave.

Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi 
Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi 
Robert Balen
Datum 20. maj 2026 15:23
Čas branja 3 min

Poslanska skupina Gibanja Svoboda je umaknila zahtevo za izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali njihovi zahtevi za odreditev parlamentarnih preiskav o tujem vmešavanju v volitve in o sumih obvodnega oziroma nezakonitega financiranja političnih strank. Predlagajo tudi možno združitev preiskave o tujem vmešavanju v volitve s tisto o obveščanju v zadevi Black Cube.

Poslanski skupini SDS, NSi, SLS in Fokus sta namreč po skrajšanem postopku vložili predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga bo državni zbor obravnaval že na torkovi izredni seji. V Svobodi glede na to, da sta novelo zakona predlagali dve poslanski skupini bodoče koalicije, predpostavljajo, da bo novela sprejeta.

Če bi torej že na torkovi seji ustanovili tudi omenjeni dve preiskovalni komisiji na zahtevo Svobode, ko predlog novele zakona še ne bi bil sprejet, bi to pomenilo, da bi imeli v tem mandatu dve preiskovalni komisiji DZ ustanovljeni po aktualnem zakonu, dve, ki ju predlagajo poslanske skupine bodoče koalicije, pa po novem zakonu, je na seji kolegija razloge za umik zahteve pojasnil namestnik vodje poslanske skupine Svobode Lenart Žavbi. Prav tako bi bili po njegovih besedah po dveh različnih zakonih ustanovljeni dve parlamentarni komisiji s podobno vsebino. Nanašata se na povezana dogodka, to je tuje vmešavanje v letošnje parlamentarne volitve in obveščanje v zadevi Black Cube. Prvo torej zahtevajo poslanci Svobode, pod drugo zahtevo pa je prvopodpisan predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović.

Dve preiskavi o isti zadevi ne moreta biti hkrati

"Razumite to, spoštovani predsednik, kot poskus ali pa povabilo, da poizkusimo to preiskovalno komisijo, ki smo jo vložili mi, in tisto, ki ste jo vložili vi, na neki način združiti oziroma da vidimo, kje se lahko združi," je dejal Žavbi.

Žavbi je ob tem spomnil na primer iz leta 2012, ko je državni svet vložil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje slabih posojil bank v pretežno državni lasti. Januarja 2013 pa so zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu vložili poslanci takrat koalicijskih SDS, NSi, Državljanske liste, DeSUS in SLS.

Ker dve preiskavi o isti zadevi v DZ ne moreta potekati hkrati, so se poslanci tedanje koalicije in državni svet dogovorili, da državni svet odstopi od svoje zahteve. DZ pa je z njihovim predlogom nato razširil in dopolnil svojo parlamentarno preiskavo.

Stevanović je dejal, da ceni "konstruktivnost in sposobnost dialoga". "Počakajmo, kaj bodo o tej zadevi rekli v zakonodajno-pravni službi DZ. Nimam problema s tem, prepričan sem, da tudi vodja poslanske skupine Resnica nima težav s tem, da se potem tudi pogovorimo o tej zadevi," je dejal.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kakšen bo epilog prisluškovalne afere Black Cube?
Sodišče bo obsodilo vse akterje te afere.
9%
36 glasov
Glavni akterji bodo kaznovani, naročniki pa nikoli razkriti.
4%
14 glasov
Vložene bodo ovadbe, ne bo pa nihče obsojen.
14%
57 glasov
Primer bo zastaral.
9%
35 glasov
Nihče ne bo odgovarjal za svoja dejanja.
18%
71 glasov
V parlamentu se bo zadeva spolitizirala, rezultatov ne bo.
21%
84 glasov
Popolnoma nič se ne bo zgodilo.
20%
80 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
5%
19 glasov
Skupaj glasov: 396