Zdravniška stroka na področju duševnega zdravja je ministrstvu za zdravje poslala dopis, v katerem opozarja, da ureditev psihoterapevtske dejavnosti in predlagana uredba o psihoterapevtskih pristopih ne zagotavljata varne in kakovostne obravnave bolnikov z duševnimi motnjami. Poziva ga k ponovni presoji ureditve.
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je DZ sprejel lani, po navedbah stroke prvič omogoča, da psihoterapijo v okviru zdravstva izvajajo tudi posamezniki brez zdravstvene izobrazbe in brez ustreznih kliničnih izkušenj. "To ni zgolj sistemsko vprašanje, temveč konkretno tveganje za ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo," je v sporočilu za javnost zapisala Zdravniška zbornica Slovenije.
Tako lahko ljudi z depresijo, anksioznimi motnjami, psihozami ali drugimi resnimi stanji obravnavajo posamezniki, ki po navedbah stroke ne znajo postaviti diagnoze, ne prepoznajo nevarnih stanj in ne znajo izbrati ustreznega zdravljenja. Brez postavitve diagnoze pa ni mogoče izbrati pravega načina zdravljenja.
Kritični so tudi do predloga uredbe o dovoljenih psihoterapevtskih pristopih, ki sledi zakonu, med pristope pa uvršča tudi takšne, ki niso podprti z znanstvenimi dokazi. "To pomeni, da bi lahko bili bolniki v zdravstvenem sistemu deležni obravnave z metodami, katerih učinkovitost ni dokazana ali pa so celo potencialno škodljive," so opozorili.
Stroka, kamor poleg zdravniške zbornice sodijo tudi Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihiatrov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije in Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo ter več razširjenih strokovnih kolegijev, svari, da predlagana ureditev "nevarno briše mejo med zdravljenjem in svetovanjem, saj takšna ureditev ne razlikuje jasno med psihoterapijo kot metodo zdravljenja duševnih motenj in psihološkim svetovanjem pri življenjskih stiskah".
Pri tem so opozorili, da psihoterapija kot metoda zdravljenja duševnih motenj temelji na znanstvenih dokazih, kliničnih smernicah in večletnem usposabljanju v zdravstvenem okolju, medtem ko je svetovanje namenjeno podpori pri življenjskih stiskah. "Ko se ti dve področji zamešata, bolnik, ki potrebuje zdravljenje, lahko ostane brez ustrezne diagnostike in klinične obravnave," so zapisali.
Poudarili so, da je treba sistem popraviti, sicer bodo resne duševne bolezni prepoznavali prepozno, bolniki bodo neustrezno obravnavani, njihovo stanje se lahko poslabša, zdravstveni sistem pa bo reševal posledice napačnih odločitev.
Ministrstvu za zdravje so v dopisu zato med drugim predlagali, naj iz zdravstvene dejavnosti izloči obravnavo nediferenciranih življenjskih stisk brez diagnostične opredelitve.
Predlagali so tudi, naj ponovno preuči in ustrezno redefinira poklic psihoterapevta, da bo skladen z zahtevami zdravstvenih poklicev oziroma z zagotavljanjem psihosocialne podpore izven zdravstvenega sistema, ter zagotovi, da psihoterapijo v zdravstvenem sistemu še naprej izvajajo le strokovnjaki z ustreznimi kliničnimi kompetencami.
Nalagajo pa še, da uskladi ureditev z mednarodnimi strokovnimi smernicami in standardi z dokazi podprte medicine ter vzpostavi jasne mehanizme nadzora nad kakovostjo in varnostjo obravnav.
