"Naš cilj je razbremeniti osebje v bolnišnici in dodati socialni stik, ki ga živo osebje ne zmore več," pravi doktor elektrotehnike Izidor Mlakar, ki vodi projekt humanoidnega robota za pomoč v medicini, ki je del mednarodnega projekta Obzorje 2020.
Po njegovem vedenju takšnih robotov v svetu še ni. "Večinoma so bili samo poskusi, a bolj kot orodje za prinašanje zdravil ali hrane. Mi pa želimo, da ima robot dejanski kontakt z bolniki," je pojasnil za STA.
Robot bo namenjen vzpostavljanju stika z bolnikom in zbiranju podatkov o njem. Tako bo na primer spraševal bolnike, kako se počutijo, jih spodbujal h gibanju in jim kazal enostavne vaje ter podrobno beležil podatke o njem, kot so temperatura, krvni tlak in podobno. Tako bo zdravnik med vizito dobil več podatkov v realnem času in povezane z drugimi podatki v bolnišničnem sistemu, da bo lažje sprejemal odločitve.
Mlakar je poudaril, da robot ne nadomešča medicinske sestre. "Ne nadomešča človeškega kontakta, ampak želi obogatiti to interakcijo, ki je danes morda zaradi pomanjkanja osebja drugačna kot na primer pred 20 leti," je dodal.
Avtorji projekta bodo ob tem raziskovali, kako se ljudje odzivajo na robota. "Primarno nas zanima, kako dejansko lahko sploh takšnega humanoidnega robota umestimo v okolje bolnišnice. Ker tu gre za zelo kompleksno, dinamično okolje, polno ovir, ki jih ni mogoče predvideti, se jim pa je treba znati umakniti, da nisi v napoto. Poleg tega so tu še etični oziroma socialni zadržki okolja, kaj sploh lahko robot dela," je še pojasnil Mlakar.
Robot bo ves čas pod nadzorom upravitelja, čeprav ima določeno stopnjo avtonomije. "Odzove se na ime in v primeru, da se ljudje pogovarjajo o njem, sliši in prihiti. Govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova čustva, iz pogovora s človekom zna razbrati, kako se človek počuti, zmore prepoznati znake anksioznosti in depresije," je še povedal sogovornik.
Prihodnjo pomlad boste Frido lahko srečali v bolnišnici
Vodilni partner projekta je mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, za psihološke vidike skrbijo partnerji z oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete, klinični del oziroma realno okolje pa bo prispeval UKC Maribor.
Trenutno z robotom še ne morejo fizično tja, saj morajo najprej pridobiti dovoljenje etične komisije. "Zdaj zaključujemo priprave protokolov za etično odobritev, potem pa računamo, da bomo nekje maja začeli robota uvajati neposredno na oddelkih. Predvidoma julija bomo začeli prave klinične študije," je pojasnil Mlakar. Robota bodo najprej preizkusili na oddelkih za torakalno in žilno kirurgijo UKC Maribor.
