Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) je v sodelovanju z Upravo za varstvo pred sevanji, NIJZ in GZS organiziral mednarodni seminar z naslovom Vpliv novih tehnologij na zdravje, na katerem so domači in mednarodno priznani strokovnjaki skušali odgovoriti na vprašanje, koliko smo ljudje v času vseprisotnih mobilnih tehnologij izpostavljeni visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem (VF EMS). Kako se naše okolje spreminja zaradi uvedbe novih tehnologij, zlasti mobilnih omrežij 5G in novih generacij, ter ali te vplivajo na naše zdravje in okolje?
V času bliskovitega razvoja brezžičnih tehnologij, postavljanja pametnih anten 5G in priprav na omrežja nove generacije 6G, se v javnosti pojavljajo številna vprašanja o vplivih VF EMS na zdravje in okolje. Pri NIJZ so bili jasni: "Naš cilj je jasen. Želimo, da tehnološki napredek podpira zdravje." V Sloveniji sicer veljajo 10-krat strožja merila kot v EU, kar se tiče mejnih vrednosti sevanja, a podatki razkrivajo veliko razliko v dojemanju škodljivosti sevanj. Ljudje dojemajo, da je trenutna izpostavljenost srednje visoka, pričakovanja javnosti pa so, da bo 5G izpostavljenost še povišala. Uporabniki pa pri tem zapostavljajo sevanje lastnih mobilnih telefonov ter se preveč ukvarjajo z izpostavljenostjo sevanju 200 metrov oddaljenih baznih postaj.
Uporabniki zapostavljajo sevanje lastnih mobilnih telefonov in se preveč ukvarjajo z izpostavljenostjo sevanju 200 metrov oddaljenih baznih postaj
Velik poudarek je bil na seminarju namenjen rezultatom nedavno zaključenega raziskovalnega Evropskega projekta Seawave o vplivih 5G na zdravje. Theodoros Samaras, koordinator omenjenega projekta z Univerze Aristotel iz Grčije, je povedal, da se, čeprav je 4G še zmeraj polno aktivno omrežje, z uporabo in širitvijo omrežij pete generacije stopnja izpostavljenosti spreminja. Ko se frekvenca zviša, postane penetracija milimetrskih valov v telesu višja, pri čemer višanje frekvenc ne poveča dosega, ampak moramo za to uporabiti več baznih postaj.
Skupina okoli Samarasa je po Evropi zaznala zmanjšanje postavljanja novih 5G omrežij, glavni razlog vidijo v potrebnih visokih vlaganjih v širitev. Drugod po svetu je 5G v polnem razmahu. Je pa prav pri omrežjih pete generacije težko oceniti in izračunati izpostavljenost javnosti sevanju, saj se to spreminja glede na uporabo.
Ljubljana na sredi lestvice
Projekt Seawave se je v enem delu osredotočal na raziskovanje kožnega raka in nekaterih drugih bolezni pri živalih, ki bi lahko bile posledica sevanja, ter prenosu ugotovitev na človeka. Vključili so študije o dolgoročnih učinkih na človeško telo, pri čemer so prvič upoštevali vse tri komponente izpostavljenosti sevanju: sevanje od baznih postaj, sevanje od uporabnikovega osebnega telefona, glede na to, da so mobilne naprave praktično povsod okoli nas, ter sevanje, ki ga prejmemo od drugih uporabnikov blizu nas. Del meritev so izvajali v avtomobilu, medtem ko so se vozili po ulicah, ter opravili točkovne meritve na eni lokaciji v notranjosti objektov, kot so supermarketi in prireditvene dvorane.
Ljubljana se je po višini sevanja znašla na sredini lestvice, pri sevanju iz baznih postaj je bila višina sevanja zmeraj nižja, kot znašajo najvišje dovoljene vrednosti, je izpostavil Samaras. Pojasnil je, da se z razvojem novih generacij mobilne telefonije v primerjavi s starejšimi omrežji 2G sevanje niža. Glasovni klici v starih omrežjih 2G imajo v primerjavi z VoLTE ali VoIP (klici prek interneta) tudi do 15-krat višjo vrednost. Sevanje pri 5G je tako nižje kot pri 4G. Oddajna moč naprav je namreč v večini primerov nižja ali enaka 4G.
Pomembno je imeti podatke
Jack Rowley, predstavnik globalnega združenja GSMA s 35-letnimi izkušnjami na tem področju, je govoril o razvoju mobilnih komunikacij od 5G do 6G. Pri mobilnem omrežju pete generacije so zabeležili najhitrejšo rast doslej, v združenju pa so že začeli pogovore o tem, kaj bo sledilo 5G, saj ima tehnologija določene omejitve. "6G bo imel vse, kar poznamo danes, in še več. Novost bo 'sensing', torej zaznavanje, ko bomo radio signale uporabljali za to, da nam povedo, kaj se dogaja v fizičnem svetu okoli bazne postaje," tako Rowley, ki doda, da zaznavanje ni ekskluzivno projekt za 6G, saj v Avstriji A1 in Vodafone v 5G že uporabljajo milimetrske valove za sledenje dronom, mogoča uporaba pa je tudi ugotavljanje koncentracije uporabnikov in sprememb v vremenu.
Predstavil je časovnico, po kateri bodo v naslednjih letih predstavili pričakovanja in specifikacije novega omrežja, da bodo lahko proizvajalci pripravili omrežja in naprave. Prvo generacijo 6G naprav napoveduje za leto 2031, ko bomo, tako Rowley, še imeli tako 4G kot 5G in druge tehnologije. Strokovnjak napoveduje, da bomo v prihodnosti imeli situacije, ko bosta na isti bazni postaji na voljo tako 5G kot 6G, telefon pa bo preklapljal med njima. Pričakuje drugačno rabo povezanih naprav, naprav za pametni dom.
"Sevanje se s 5G ni povišalo, se je pa zelo povečala količina prometa – prenos podatkov," razlaga Rowley. Pri čemer je vsaka nova generacija naprav bolj energijsko učinkovita. Od leta 1995 je bilo izvedenih več kot 28.500 raziskav na temo elektromagnetnih polj in zdravja, 5300 jih je povezanih z mobilnimi komunikacijami. Rowley je bil jasen: če ne bi šli na 5G, bi z omrežji 4G imeli višja sevanja, če bi hoteli prenesti enake količine podatkov. Ko se je pojavil standard 5G in se začel uporabljati, skoraj nobena država na svetu ni imela podatkov in priporočil o vplivih sevanja. Temu se želijo pri 6G izogniti. "Pomembno je, da te podatke imamo že na začetku in jih komuniciramo," zaključi predstavnik GSMA.
Kljub več baznim postajam sevanje nizko
Direktor Inštituta za neionizirna sevanja Peter Gajšek je predstavil trende izpostavljenosti javnosti v Sloveniji: "V Sloveniji lahko rečemo, da je majhno povečanje EMF izpostavljenosti sevanju, ampak je še zmeraj vse v mejah normale." Številne meritve VF EMS v okolici baznih postaj mobilne telefonije, ki jih je INIS kot akreditirana institucija izvedla v letu 2025 širom Slovenije, so pokazale, da v povprečju izmerjene vrednosti redko presegajo pet odstotkov dovoljene mejne vrednosti, ki jo določa uredba za I. območje varstva pred sevanji. Najvišji delež k skupni obremenitvi prispeva mobilna telefonija 4G (40 odstotkov), sledi 2G (32 odstotkov) in 5G (šest odstotkov), ki pa v zadnjem letu narašča. Gajšek je izpostavil, da pri meritvah niso našli nobene lokacije, ki bi bila sploh blizu mejnim vrednostim.
Meritve z osebnimi dozimetri, ki so jih nosili prostovoljci pa so pokazale, da so skupne sevalne obremenitve zaradi različnih virov doma, na delovnem mestu in na prostem v Sloveniji nizke, saj ne presegajo nekaj odstotkov dovoljene mejne vrednosti. Največji delež predstavljajo bazne postaje (62 %), sledijo radijski in televizijski oddajniki (23 %) in drugi telekomunikacijski sistemi (11 %) v okolju. Naprave Wi-Fi so na zadnjem mestu, saj k skupnim sevalnim obremenitvam prispevajo manj kot štiri odstotke. Najvišje sevalne obremenitve posameznih delov telesa (glava), ki dosegajo tudi do 70 % dovoljenih mejnih vrednosti, pa so po pričakovanju posledica uporabe mobilnega telefona.
Gajšek je še dodal, da v Sloveniji nimamo določila, ki bi operaterje silil, da bi si za postavitev baznih postaj morali deliti lokacije. Na primeru Ljubljane je prikazal, da se je število sevalnih elementov (baznih postaj) s 14.901 v letu 2013 povečalo na 23.338 v letu 2018, leta 2021 smo imeli 48.141 baznih postaj, lani pa že 65.490. Kljub temu izpostavljenost širše javnosti sevanjem v Sloveniji dosledno ostaja precej pod priporočenimi mejnimi vrednostmi.
