Niti naraščanje števila okuženih s koronavirusom širom po Evropi, kjer številne države vsakodnevno rušijo žalostne rekorde, ni dovolj, da bi članice Evropske unije poenotile stališča. Evropska komisija je skušala izdelati enotni sistem za potovanja znotraj EU, a so članice spet vlekle vsaka po svoje. Tako smo zdaj dobili le enotni zemljevid zelenih, oranžnih, rdečih in sivih območij, a ukrepi se bodo še naprej razlikovali od države do države.
Spomniti se je treba spomladanskega kaosa na mejah. Vsaka država je meje odpirala in zapirala po svoje, ene generalno za vse, druge za tiste iz najbolj ogroženih držav, nekatere redke pa sploh ne. Pri tem ni trpelo samo svobodno gibanje ljudi, ki pomeni enega od temeljev EU, temveč tudi gospodarstvo. Tudi gospodarstva, ki med marcem in majem niso povsem ugasnila aktivnosti, so bila prikrajšana za nujne surovine in polizdelke. Skratka, bil je kaos, kakršnega si Evropska komisija ne želi - ne more pa ga preprečiti.
Toda neenotnost glede ukrepov pri tem "evropskem semaforju" je morda še najmanj, kar bo glede pandemije v prihodnjih tednih in mesecih peklilo Evropsko unijo. Zatakniti se utegne že na četrtkovo-petkovem zasedanju voditeljev članic, ko se bo govorilo o težko izpogajanem sedemletnem proračunu in skladu za okrevanje, skupno težkih več kot 1800 milijard evrov. Poljska, ki poleg Madžarske velja za črno ovco EU glede spoštovanja vladavine prava, je brez vsakega sramu zagrozila, da bo uporabila veto na sprejetje obeh finančnih instrumentov, če bo Bruselj "vztrajal pri grožnjah in izsiljevanju". S podobnim je večkrat zagrozil tudi madžarski premier Viktor Orban. Da gre pri vsem skupaj za vitalni interes EU in njenih preostalih članic, katerih gospodarstva so odvisna od proračunskih in skladovih sredstev, je vladi v Varšavi očitno drugotnega pomena. Nacionalni interes so v Varšavi postavili pred skupnega evropskega - ne prvič in ne zadnjič, a nikdar se ni državni egoizem pričel kazati v tako kritičnih časih, kot jih svet doživlja v pandemičnem letu 2020.
Evropska solidarnost je na preizkušnji
Še en podoben preizkus evropske (ne)solidarnosti je mogoče pričakovati v prihodnosti, ko bodo izumili in odobrili učinkovito cepivo in zdravilo proti covidu-19. Evropska unija je podpisala tri predpogodbe z najbolj ambicioznimi proizvajalci cepiva in si s tem zagotovila na stotine milijonov odmerkov. A ti seveda ne bodo izdelani in dobavljeni takoj in lahko se vname bitka med državami članicami, katera bo prej deležna odrešujočega cepiva. Evropska komisija tako kot v mnogih podobnih primerih še ni izdelala enotnih kriterijev, katere skupine prebivalstva naj bi prve prejele cepivo, po kakšnem ključu se bo delilo in podobno.
Če v državah velja, da je učinkovitost boja proti pandemiji odvisna od jasnih ukrepov in ljudskega zaupanja oblasti, velja podobno za EU. Toda unija v tem trenutku ne premore ne enega ne drugega.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
