V preteklih letih bil visok primanjkljaj ob koncu leta posledica kriznih dogodkov (epidemija, energetska kriza, poplave), tokrat pa je izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike, kot so zimski regres in dodatek, financiranje primanjkljaja zdravstvene blagajne.
Primanjkljaj državnega proračuna se je v letu 2025 brez izrednih kriz ali interventnih ukrepov povečal na kar 1,7 milijarde evrov – to je skoraj osemkrat več kot leto prej. Fiskalni svet opozarja, da razlogi ne tičijo v epidemijah, poplavah ali energetski krizi, temveč v zavestnih ukrepih ekonomske politike, med njimi zimskem regresu, dodatkih in dodatnem financiranju zdravstvene blagajne.
Ob tem napovedi za prihodnja leta niso nič spodbudnejše: po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj do leta 2027 še dodatno poglobil. Kljub rasti prihodkov in več evropskim sredstvom se odhodki povečujejo bistveno hitreje, kar po oceni fiskalnega sveta odpira resna vprašanja o vzdržnosti javnih financ in realističnosti proračunskega načrtovanja.
Ob tem napovedi za prihodnja leta niso nič spodbudnejše: po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj do leta 2027 še dodatno poglobil. Kljub rasti prihodkov in več evropskim sredstvom se odhodki povečujejo bistveno hitreje, kar po oceni fiskalnega sveta odpira resna vprašanja o vzdržnosti javnih financ in realističnosti proračunskega načrtovanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
