Delovanje terminala Adriaport, ki bo nastal na območju nekdanje naftne rafinerije Aquila v Žavljah, bo vplivalo na celotno ozemlje. V kolikšni meri bo vpliv pozitiven ali pa negativen, je danes težko reči, s pomočjo izvedencev pa se lahko preučijo prednosti in slabosti, ki bodo izhajale iz novega, miljskega dela tržaškega pristanišča. Delno so to storili pred dnevi na srečanju, ki ga je v kavarni miljskega gledališča Verdi priredila revija Nord Adriatico Magazine.
Pomorska industrija bo prinesla razvoj
“Danes zaposlujemo približno 9000 ljudi, 6600 neposredno, druge pa posredno,” je pojasnil izredni komisar tržaške pristaniške uprave Antonio Gurrieri, Dodal je, da se bo število z miljskim terminalom in z ureditvijo območja v dolini pri Orehu povzpelo tudi po zaslugi madžarskih investitorjev, ki vlagajo v to ozemlje. Območje nekdanje rafinerije je namreč v lasti madžarske družbe Adriaport oz. družbe Aquila. Pomorska industrija bo prinesla družbeni in urbanistični razvoj, so poudarili na srečanju.
“Če je bil Trst glavna avstrijska luka, bodo Milje postale madžarsko pristanišče, kot je bila nekoč Reka,” je povedal miljski župan Paolo Polidori. Dodal je, da bodo sanirali zemljišča, ki bi drugače ostala neuporabljena, in na njih razvijali proizvodne dejavnosti. Župan je spomnil, da so na ozemlju občine dela na dveh večjih območjih. Dolina pri Orehu bo namenjena večjemu parkirišču za tovorna vozila ter novi, okolju prijazni obrtni in industrijski coni, kot izhaja iz dogovora, ki so ga sklenili občina, konzorcij Coselag in tržaško pristanišče. Terminal madžarskih investitorjev v Žavljah pa bo Milje spremenil v pristaniško mesto. Polidori je spomnil na dogovor iz leta 2009, ko so z Adriaportom zagotovili, da promet iz terminala ne bo vplival na lokalni promet, kar pomeni, da tovorna vozila ne bodo peljala po Žavljah.
320.000 kvadratnih metrov
Novi terminal bo obsegal 320.000 kvadratnih metrov in 700 metrov obale. “Razvijamo železniško infrastrukturo, da bi omejili tovorni promet na cestah,” je zagotovil Jens Peder Nielsen, izvršni direktor družbe Aquila. Dodal je, da bosta na pomolu lahko sočasno privezani dve ladji. Nikakor ne gre za trgovsko bitko s tržaškim pristaniščem, nasprotno, gre za njegovo rast.” Terminal bo začel predvidoma delovati leta 2028, dela pa bodo v celoti končana dve leti kasneje.
Da območje čaka na sanacijo že stoletje in pol, je prepričan predsednik društva Fameia muiesana Franco Stener: “Nekoč so v Miljah bile soline, od leta 1828 jih ni več. Dobrodošla bi bila arheološka raziskava pri rtiču Štramar.”
Dela so se medtem v žaveljskem terminalu že zdavnaj začela. “Čakamo še na dovoljenja in načrte. Trenutno urejamo prvi 250-metrski pomol, nato bomo začeli z rušenjem zapuščenih objektov,” je pojasnil Nielsen in dodal: “Trajnost ima za našo družbo temeljni pomen, naša odgovornost pa se konča na pragu terminala.”
Kakšne bodo posledice v naseljeni okolici, skrbi prebivalce, ki v Ulici Flavia ne želijo vrst tovornih vozil. Alternativnih rešitev trenutno še ni.