Svet Evropske centralne banke (ECB) po pričakovanjih včeraj ni spreminjal obrestnih mer za območje evra. Obenem je opozoril, da so obeti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu postali precej bolj negotovi. Izpostavil je tveganja, da bo zaradi rasti cen energentov inflacija višja in gospodarska rast nižja. Skladno s tem je ECB popravila tudi napovedi.
Primož Dolenc, guverner Banke Slovenije je oo zasedanju Sveta ECB dejal, da so bile gospodarske razmere v začetku leta v evrskem območju ugodne, vendar pa nestabilne razmere na Bližnjem vzhodu in močna rast cen energentov na svetovnih trgih vnašajo veliko mero negotovosti glede prihodnje gospodarske slike. Vse to se odraža v novih napovedih ECB, ki že v osnovnem scenariju za letos pričakuje nekoliko višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast.
"V teh okoliščinah, ko razplet novega konflikta in obseg njenega učinka na gospodarstvo še ni jasen, smo se člani Sveta ECB odločili, da obrestne mere ponovno ostanejo nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako že šesto sejo zapored ostaja na nivoju 2 odstotkov. Ob tem ko je širše geopolitično in gospodarsko okolje še bolj negotovo kot pretekle mesece, bodo nadaljnji koraki Sveta ECB še naprej osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike."
Najnovejše makroekonomske napovedi, ki so jih člani Sveta ECB obravnavali na tokratni seji, kažejo, da bo zaradi izbruha vojne na Bližnjem vzhodu inflacija v evrskem območju nekoliko višja od predhodnih pričakovanj, gospodarska rast pa nižja. Inflacija se bo glede na napovedi letos okrepila na 2,6 %, kar primarno odraža pričakovani pospešek v energetski inflaciji zaradi visokega skoka cen nafte in zemeljskega plina na svetovnih trgih. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov se pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 umirila in znašala 2,0 % in 2,1 %. Visoke cene energentov in povišana negotovost bodo ob tem zaviralno vplivali na gospodarsko aktivnost, ob čemer se bo realni BDP evrskega območja letos povečal za 0,9 %, v letih 2027 in 2028 pa za 1,3 % oziroma 1,4 %, je še pojasnil guverner Dolenc.
Člani sveta so v luči izredne negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu poleg osrednje napovedi na tokratni seji obravnavali tudi alternativna scenarija. Ta kažeta, da bi dolgotrajnejša vojna na Bližnjem vzhodu lahko vodila do nadaljnje rasti cen energentov na svetovnih trgih, kar bi – ob odsotnosti odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda – lahko vodilo do višje inflacije na srednji rok.
"Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer se je volatilnost na finančnih trgih povečala, prav tako se je poslabšala likvidnost. Tržni udeleženci pričakujejo, da bo na račun porasta cen energentov prišlo do pritiska na povišanje inflacije v evrskem območju, posledično so pričeli v tržne cene vračunavati pričakovanja, da bi lahko Svet ECB v letošnjem letu zvišal ključne obrestne mere. Zahtevane donosnosti državnih in privatnih vrednostnih papirjev so porasle, zmerno so porasle tudi premije za tveganje. Delniški indeksi so upadli. Kljub povišani volatilnosti in poslabšani likvidnosti so finančni trgi v evrskem območju delovali dobro in omogočali dostop do finančnih virov," je v izjavi po seji sveta ECB zapisal guverner Primož Dolenc.
