Komentarji zdravniške stroke v medijih zadnje dni delujejo kot manifest razpada javnega zdravstva. Direktor UKC Maribor izpostavlja, da plače posameznIH radiologov znašajo 10.000 evrov neto. Eden izmed radiologov v pismu direktorju UKC Maribor izjave označuje za neresnične in opozarja na okrnitev ugleda. Menim, da je rešitev preprosta: radiologi naj javno predložijo plačilne liste. Tudi polovičen znesek ob upoštevanju preostalih plač v zdravstvu predstavlja nesprejemljivo nesorazmerje. Ljudje so upravičeno jezni, saj se osebno srečujejo s podobo arogantnega zdravnika, ki nenehno izsiljuje državo. Pacienti od tega nimajo ničesar, razen umetnih čakalnih vrst, ki so premišljen načrt za zlom javnega zdravstva in privatizacijo. Z omejevanjem ponudbe se namerno ustvarjajo krizne razmere. Prestrašeni pacienti so prisiljeni iskati rešitve v zasebnih ambulantah, kjer isti zdravnik po čudežu takoj najde čas, medtem ko bi v javnem zavodu na enak poseg čakali več kot leto dni.
Avtor pisma izpostavlja razliko med UKC Ljubljana z 8600 in UKC Maribor s 3770 zaposlenimi ter kritizira varčevanje mariborskega vodstva. Njegov komentar je višek egocentrizma in odraža neoliberalni ustroj sistema. Zdravniška elita sodelavcev ne dojema kot enakopravnih. Zdravnik brez medicinske sestre, strežnice ali čistilke ne more izvesti posega, a kljub tej soodvisnosti Fides zahteva izstop iz enotnega plačnega sistema. Fides se ne bori za izboljšanje delovnih razmer kot klasični sindikati, temveč zahteva privilegiran steber. Deluje, kot da so zdravniki prepričani o lastni večvrednosti in pozabljajo, da so le uslužbenci javnega sistema, del katerega nočejo biti. Ravnanje dokazuje, da je poklic izgubil etični kompas in se preoblikoval v podjetništvo, kjer šteje le dobiček. Ignoriranje preostalega osebja je simptom arogance, ki hromi javne ustanove.
Radiolog v pismu doseže dno predrznosti s trditvijo, da se bo zaradi odhodov povečala smrtnost na severovzhodu države. Ko razpravljamo o neprofitabilnih posegih in evtanaziji, imajo zdravniki polna usta Hipokratove prisege; ko gre za njihove dobičke, pa nanjo hitro pozabijo. Prisega namreč določa, da bo zdravnik deloval zgolj v korist bolnika in se vzdržal zavestne krivice. Če bi zdravniki etiko dobesedno tolmačili, kot to počnejo pri evtanaziji, bi morali privoliti v brezplačno zdravljenje ljudi. Tudi po kodeksu zdravniške etike je zdravje pacienta primarna skrb zdravnika. Namesto tega etiko zlorabljajo kot ščit pred kritiko; ko pa trči ob denar, se prisega sprevrže v orodje izsiljevanja. Izjava, da bodo ljudje umirali, ker bolnišnica ne privoli v absurdne zahteve elite, je moralno zavržna in odraža prelaganje krivde na vodstvo.
Zdravnik v pismu prav tako užaljeno komentira izjavo strokovne direktorice, da bo bolnišnica mlade kadre usposobila sama ali pridobila iz tujine. Specializanti redno in arogantno grozijo z odhodi, saj imajo že najmlajši zdravniki v Sloveniji zaradi cehovske vzgoje vcepljen sindrom večvrednosti in so izgubili stik z realnostjo. Ko jim nato direktorji odprejo vrata, naj gredo, nastopi grenkoba. Država bi morala tuje strokovnjake sprejeti z odprtimi rokami, a birokracija, ki jim otežuje delo, ni naključna. Zdravniška zbornica zavestno ohranja stroge omejitve za tujce z namenom ustvarjanja pomanjkanja zdravniškega kadra. Manj ko je zdravnikov, višja je njihova cena in s tem pogajalska moč. Kadrovski manko deluje kot primarno orodje za ustvarjanje izrednih razmer.
Izjave Fidesa, da vodstvo bolnišnice poglablja nezaupanje, so manipulativne. Vodstvu lahko čestitamo, da je naredilo konec izsiljevanju in zavrnilo abotne zahteve. Ko narcisu odvzameš moč, si lahko poskuša kredibilnost dvigniti s prikazovanjem sebe v vlogi žrtve ali z diskreditacijami oponentov. Fides ni delavski sindikat, temveč elitistična izsiljevalska institucija. Sistemu najbolj škodujejo zbornica, Fides in v postsocialistično družbo vsiljen neoliberalni ustroj sistema, ki nagrajuje narcistične osebnostne lastnosti ter zdravje spreminja v tržno blago. Ko je Golobova vlada ločila javno in zasebno zdravstvo, so zdravniki množično izbrali javno službo, saj surovega tržnega tveganja brez državne pomoči ne bi prenesli. Ob obetih vrnitve desne vlade pa znova grozijo.
Zdravniki, prenehajte kriviti direktorje, vlade in državljane za trenutno stanje v zdravstvenem sistemu. Krivdo nosite izključno vi in vaša preračunljiva politika. Zazrite se vase in kritično ocenite lastne narcistične težnje. Čeprav narcis praviloma ni sposoben samorefleksije, bi lahko na osnovi dejstev vsaj kognitivno prepoznali, da vaš elitizem dokončno uničuje družbeno pogodbo. Monopolni položaj vam omogoča izsiljevanje družbe, s čimer neposredno povzročate razpad samih temeljev javne dobrobiti.
Jožef Malek, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
