STA, A.L.
Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo 11 članov odbora, štirje pa so menili, da ni ustrezna. DZ bo o 16. slovenski vladi glasoval predvidoma v četrtek.
Kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc se zavzema za dostopnost zdravstvenega varstva, okrepitev primarnega zdravstva in zagotovitev finančne vzdržnosti.
Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je napovedal reorganizacijo in digitalizacijo sistema. Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti.
Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je kandidat poudaril, da država ne potrebuje še ene reforme sistema, ampak reorganizacijo. Manjše organizacijske spremembe v sistemu bi namreč po njegovem mnenju bolnikom prinesle krajše čakalne dobe. Prepričan je, da je naloga nove ekipe stabilizacija, modernizacija in učinkovitejše upravljanje sistema.
Ostrc je med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Prepričan je, da je danes ključna težava ustrezna organizacija kapacitet v sistemu. Med drugim je napovedal digitalno spremljanje izrabe magnetne resonance in CT-diagnostike v realnem času, digitalno spremljanje operacijskih terminov, zmanjšanje neizkoriščenih terminov in aktivno digitalno prerazporejanje programov med izvajalci.
Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti pod enakimi pogoji. Zavezal se je, da bo Slovenija ostala evropski javni zdravstveni sistem, a pri tem poudaril, da mora biti javni zdravstveni sistem predvsem dostopen.
Med ključnimi usmeritvami je izpostavil tudi okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih. Pri tem je nanizal administrativno razbremenitev zdravnikov na primarni ravni z digitalizacijo in avtomatizacijo in spodbujanje sodobnih multidisciplinarnih timov, ki vključujejo diplomirane medicinske sestre, klinične farmacevte, fizioterapevte, psihologe, kineziologe in druge specialiste. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili tudi območjem države s slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, saj ta po njegovih besedah ne sme biti odvisna od "poštne številke pacienta".
Ostrc kot enega največjih problemov slovenskega zdravstva vidi kadrovsko izčrpanost sistema. Pri tem je poudaril, da bodo končali "vojno z zdravstvenimi delavci", saj ti niso sovražniki javnega zdravstva, ampak razlog, da sistem deluje. Med prioritetami je nanizal izboljšanje pogojev dela, zmanjšanje izgorelosti, administrativno razbremenitev, stabilizacijo kadrovske slike, razvoj specializacij, mentorstvo mladim in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb.
Zavzel se je tudi za reorganizacijo nujne medicinske pomoči in vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili stabilizaciji urgentnih ekip, dodatnemu usposabljanju, izboljšanju pogojev dela in dolgoročnemu kadrovskemu načrtovanju.
Ostrc je napovedal delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema. Pri tem se je zavzel za modernizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodobnega, učinkovitega in transparentnega deležnika. Prepričan je, da mora zavod postati aktiven kupec zdravstvenih storitev.
Posebej je izpostavil še zagotavljanje operativne odpornosti sistema in pripravo na epidemije, večje nesreče, kibernetske napade in druge krizne situacije. Pri tem je izpostavil tudi pomen digitalizacije za manj administracije, hitrejše odločanje, boljšo dostopnost in boljšo organizacijo sistema. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti delujočo ekartoteko, enoten pregled pacientovih poti, digitalno triažo, telemedicino in uporabo umetne inteligence tam, kjer lahko izboljša odločanje in organizacijo sistema.
Kot posebej pomembno področje je izpostavil tudi redke bolezni. Prepričan je, da to ni več medicinsko vprašanje, ampak gre za vprašanje pravičnosti sistema, dostojanstva države in odnosa družbe do najbolj ranljivih otrok in družin.
