Že sobivanje ljudi je naporno, ko pa se v enačbo vključijo še živali ... Ja, Slovencem ni lahko. Sploh enemu, ki se je na portalu, namenjenemu konstruktivnim predlogom vladi za izboljšanje življenja v naši državici, pridušal nad - preglasnimi in smrdljivimi osli. In če gre soditi po številu všečkov, ki jih je dobila njegova pripomba, je problem očitno precej relevanten. Dobil je namreč 101 všeček oziroma glas, kar je največ med vsemi predlogi v zadnjem času. Za primerjavo: če predlog dobi 22 všečkov oziroma glasov, je na pobudo dolžno odgovoriti tudi ministrstvo.
Zdaj pa k problemu ... Kaj torej moti pobudnika? Zapis z le minimalnimi slovničnimi popravki navajamo v celoti: "Predlagam ureditev neznosnega nočnega hrupa zaradi gojenja oslov, govedi itd. in njihovega oglašanja. Zakonsko naj se določi meja oddaljenosti, ki naj bo najmanj dva kilometra od naselij in vasi. Posamezniki namreč gojijo sto oslov na prostem, in to deset metrov od naselja. S tem povzročajo neznosen hrup ter motijo javni red in mir z oglašanjem živali, še posebej oslov. Zaradi tega je nezmožen počitek v nočnem času, prav tako zaradi živali nastaja vonj, ki smrdi, kar je zelo neprijetno. Zadevo je treba urediti zakonsko, saj gre tu tudi za varovanje dostojanstva, ki ga ščiti že sama ustava. Zakonsko pa te zadeve niso urejene in tako lahko kmetje vsakodnevno nadlegujejo ljudi z neznosnim glasnim oglašanjem živali in njihovimi vonjavami."
Na zanimivo pobudo se je že odzvalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter razložilo nekaj stvari. Med drugim to, da na območjih stanovanjskih površin, kamor sodijo tudi površine podeželskega naselja ali počitniških hiš, podnevi hrup ne sme presegati 60 decibelov, ponoči pa 50 decibelov. Kršitelji, ki med 22. uro in 6. uro motijo mir ali počitek ljudi s hrupom, lahko prejmejo globo, če hrup ni posledica nujnih interventnih-vzdrževalnih posegov in dovoljene dejavnosti.
A prvi problem za pobudnika je - da je oglašanje živali dovoljena dejavnost. Drugi problem pa - da v Sloveniji ni predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu. Slednji je sicer pogosto posledica gnojenja, a tudi to je urejeno s posebno uredbo, ki nalaga gnojenje s tekočimi organskimi gnojili ter s hlevskim gnojem.
Kaj lahko torej pobudnik doseže. Vsaj na ministrstvu ne veliko. "Ministrstvo si prizadeva, da rejci zasledujejo dobrobit živali in s tem posledično delujejo tudi v sožitju z drugimi prebivalci, zato dodatno omejevanje kmetovanja lahko povzroči opuščanje kmetijske dejavnosti predvsem na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost, kar predstavlja ekonomsko, socialno in okoljsko tveganje ter potencialno izgubo kulturnih krajin in habitatov," se je ministrstvo postavilo na stran kmetov. In oslov.
