Energija to zimo ne bo poceni. Po poročilih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so cene zemeljskega plina, premoga in električne energije v zadnjih tednih dosegle najvišje ravni v zadnjih desetletjih.
Energija bo očitno draga dalj časa, zaradi tega so nekatere države že sprejele ukrepe za omejitev rasti njihovih cen. Španska vlada je sredi septembra odločila, da cene električne energije ne smejo preseči ravni iz leta 2018. Ta ukrep bo predvidoma ostal v veljavi do konca marca, ko je pričakovati znižanje cen zemeljskega plina, ker se konča kurilna sezona.{infobox-quote_full}176540{/infobox-quote_full}
Italijanska vlada je pred tremi tedni napovedala ukrepe, s katerimi želi preprečiti dvig zneskov na položnicah za električno energijo za 40 odstotkov in za zemeljski plin za 30 odstotkov. Za zadnje tri mesece letos vsem porabnikom zemeljskega plina v Italiji ne bo treba plačati sistemskih storitev, družinam in malim podjetjem pa država tudi ne bo zaračunavala sistemskih storitev za električno energijo.
V Franciji je predsednik vlade pred dvema tednoma napovedal, da vlada do aprila prihodnjega leta ne bo dovolila novih dvigov cen plina, predvidenega dviga cen električne energije s februarjem pa porabniki naj ne bi občutili, ker bo znižala davek. Pozive, naj ukrepa, ima na mizi tudi nemška vlada. Nabor ukrepov, s katerimi države lahko zavrejo rast cen energije za končne uporabnike, je včeraj objavila Evropska komisija, ki je do zdaj stavila izključno na konkurenco in zakon trga, kjer ceno določata ponudba in povpraševanje. Neoliberalna ideologija, kjer vse ureja trg, je tako zdaj tudi uradno padla še na področju energetike.
Da velik del gospodinjstev, tudi v najbolj bogatih članicah EU, letošnjo zimo ne bo zmrzoval v stanovanjih, podjetjem pa ne bo treba omejevati proizvodnje, bo morala priskočiti na pomoč mama država. Ta je zaradi protikoronskih ukrepov že prezadolžena, na drugi strani je energetika eden najbolj dobičkonosnih sektorjev v EU in tudi v Sloveniji. Plače zaposlenih v energetiki so ves čas med najvišjimi v državi. Dvig cen za končne porabnike bi vsaj začasno lahko pomagala omiliti tudi energetska podjetja.
Zemeljski plin in premog sta glavna vira za pridobivanje električne energije. Oba sta fosilni gorivi, teh pa v skladu z zelenim prehodom v prihodnje naj ne bi več uporabljali. Ob tem je za stabilno oskrbo z električno energijo, brez katere danes ni mogoče kupiti niti kruha, treba imeti stabilen primarni vir. Danes so to termoelektrarne na premog, na zemeljski plin in jedrske elektrarne.
Nemčija je že pred desetletjem napovedala energetski obrat. Najprej je oznanila zaprtje jedrskih elektrarn, nato še termoelektrarn na premog. Istočasno je dogradila plinovod Severni tok, po katerem po dveh ceveh dobiva zemeljski plin neposredno iz Rusije. Od uvoza energije je odvisna celotna EU, zato ji cene diktirajo drugi. Enako velja tudi za Slovenijo. Za stabilno oskrbo in vzdržne cene je tako še toliko pomembnejša energetska politika z realno podlago, ki je v Sloveniji zdaj ni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
