Z uveljavitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo zdaj vsak zaposleni ali upokojenec in delodajalec oddvoji en odstotek od bruto prejemka, espejevci dva odstotka od zavarovalne osnove. Prispevek za dolgotrajno oskrbo je linearen in brez zgornje omejitve, kar je zmotilo tiste z najvišjimi dohodki. "Pri višjih dohodkih prispevek prispevek znaša tudi 100 evrov in več, enak znesek plača še delodajalec, kar odpira vprašanja sorazmernosti in pravičnosti," je med pobudami vladi ugotavljal predlagatelj t.i. plačilne kapice prispevka za dolgotrajno oskrbo: "Predlagam uvedbo plačilne kapice, po kateri mesečni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačuje delavec znaša 1 odstotek bruto plače, vendar ne več kot 50 evrov mesečno."
Prepričan je namreč, da bi to bilo bolj pošteno: "Pri obravnavi pravičnosti prispevka za dolgotrajno oskrbo je treba upoštevati, da posamezniki z višjimi dohodki že zdaj ne izpolnjujejo pogojev za večino socialnih transferjev in ugodnosti, čeprav v sistem prispevajo bistveno več kot ostali." Pri tem je izpostavil, da so tisti, ki vplačajo več, dobijo pa relativno manj, na slabšem pri otroškem dodatku, subvencioniranem plačilu vrtca, subvenciji šolske prehrane, državnih štipendijah, pri relativno nižjih pokojninah glede na vplačilo, relativno nižjih nadomestilih za brezposelnost glede na vplačilo ...
"Ti zavezanci tako v sistem prispevajo bistveno več, hkrati pa iz njega ne prejemajo primerljivih neposrednih koristi. Uvedba neomejenega prispevka za dolgotrajno oskrbo zato dodatno povečuje nesorazmerje med vplačili in prejemki ter krepi občutek nepravičnosti v sistemu socialnih prispevkov," se bogatejši predlagatelju zdijo prikrajšani.
Pa se je z lekcijo socialne solidarnosti odzvalo ministrstvo za solidarno prihodnost: "Socialni prispevki niso zasnovani kot individualno varčevanje ali sistem neposredne menjave med vplačili in prejemki. Temeljijo na načelu vzajemnosti in solidarnosti, kar pomeni, da posamezniki v življenju prispevajo v različnih obsegih, potrebe po storitvah socialne varnosti pa se med njimi razlikujejo in jih ni mogoče vnaprej zanesljivo predvideti. Zato primerjava med višino posameznikovih vplačil in njegovimi morebitnimi prejemki ne more biti odločilno merilo pri presoji primernosti prispevnega sistema."
Kot dodajajo, bi zgornja omejitev prispevka za dolgotrajno oskrbo resda razbremenila zavezance z najvišjimi dohodki, a bi posledično tudi zmanjšala skupne prihodke sistema dolgotrajne oskrbe. "Izpad sredstev bi bilo treba nadomestiti bodisi z višjimi prispevki za ostale zavezance bodisi z dodatnimi sredstvi iz državnega proračuna. S tem bi se breme na socialno najranljivejše skupine še povečalo," opozarjajo na ministrstvu.
Pa še ena težava bi s tem nastala. "Poleg tega bi uvedba kapice odprla vprašanje podobnih omejitev tudi pri drugih obveznih socialnih prispevkih, kar bi lahko dolgoročno oslabilo stabilnost in preglednost sistema socialne varnosti," na ministrstvu opozarjajo, da je Slovenija vendarle socialna država. Predlog tako ni dobil zelene luči
