Kot smo poročali včeraj, Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da so sestavine tablet za strojno pomivanje posode povezane z draženjem kože in preobčutljivostjo, vplivi na hormone in onesnaževanje vodnih ekosistemov. To je precej razjezilo znano novinarko Natašo Briški. Kot pravi, običajen potrošnik nima dovolj ne časa ne znanja, da bi preverjal deklaracijo z opisom sestavin, in da bi morale pristojne institucije poskrbeti, da takšnih izdelkov na trgovskih policah sploh ni.
"No, zdaj pa res dovolj tega prelaganja odgovornosti na posameznega kupca in kupko. Če se na naših policah prodaja blago, ki vsebuje preveč škodljivih snovi, potem to ni detektivska naloga za ljudi med službo, otroki, kosilom in iskanjem parkirnega listka. Za to imamo državo. In EU. In pristojne institucije, ki jih kar solidno plačujemo, da poskrbijo, da se nevarni ali sporni izdelki ne prodajajo kot 'akcija tedna' med tabletami za pomivalni stroj in mehčalcem z vonjem alpske nedolžnosti," Briški pokaže s prstom, kdo bi moral bolj odločno opraviti svoje delo za zaščito potrošnikov.
Ob tem je apelirala tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije: "Ta opozorila bi bilo morda smiselno vsakič zelo glasno poslati tudi institucijam, ki v Sloveniji potrjujejo, kaj sme biti na policah in česa tam raje ne bi smelo biti. Ker pričakovati, da bom šla v trgovino s seznamom škodljivih sestavin za tablete za strojno pomivanje posode, potem pa med policami preverjala, koliko je notri linearnih alkilbenzen sulfonatov, benzil salicilata, BHT in drugih krasot, je malo veliko. Nihče tega ne počne. Oziroma, dobro, dva človeka na milijon. Eden je verjetno kemik, drugi pa ima čisto preveč prostega časa." Kot dodaja, so te stvari tudi zapisane z tako majhno pisavo, "mikroskopsko, da bi človek za normalen nakup potreboval še povečevalno steklo, seznam nevarnih sestavin, dve uri časa in mogoče še diplomo iz toksikologije. Za tablete za pomivalca. Da ne govorimo o ostalih desetih izdelkih, ki jih tisti dan vržeš v košarico".
Njen zaključek je jasen, kratek in jedrnat: "Če je nekaj škodljivo, naj ne bo na policah. Če je še dovoljeno, naj bo na izdelku jasno, vidno in razumljivo označeno, kaj vsebuje in kje je meja sprejemljivega. Ne v pisavi za mravlje z doktoratom, ampak tako, da človek razume v prvi sekundi. Ker res ne more biti potrošnik hkrati še inšpektor, toksikolog, prevajalec deklaracij in forenzični bralec drobnega tiska."
