Predlog dopolnitve, ki ga je v DZ vložila SNS, nedavno pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.
Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo".
Dopolnitve so po njihovem tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom ter "povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku". Predlagana omejitev teka predkazenskega postopka na največ dve leti po opravi prvega preiskovalnega dejanja policije "namreč ne upošteva posebnosti posameznih primerov". "Zaradi tega bi bil lahko nesorazmerno oviran oziroma celo onemogočen učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu," so zapisali.
Kritični so tudi do prehodne in končne določbe, po kateri bi se spremembe uporabljale tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, izvršenih pred uveljavitvijo dopolnitve zakona, in pri katerih je policija že uvedla preiskovalno dejanje. Kot pravijo, bi dejansko pomenila amnestijo storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarstva in korupcije.
Opozarjajo še, da bi morali predlagano materijo obravnavati v procesnem zakonu, to je zakonu o kazenskem postopku, in ne v materialnem.
