STA
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Prvi predsednik republike Milan Kučan 35 let po osamosvojitvi pravi, da smo kot povezana skupnost tedaj odbili pritiske tudi mednarodne skupnosti. Te odpornosti danes ne vidi, saj je "razdeljena Slovenija lahek plen" za tuje interese, svari. Poziva proti delitvam. Tudi ko gre za obdobje osamosvojitve, "ni treba, da ga vedno znova ponečedimo", meni.
Kučan osamosvajanje države vidi kot "veličasten dogodek, ker je v negotovosti surovega razpadanja Jugoslavije prvikrat v zgodovini prišlo do okrepljene zavesti Slovencev o sebi kot tesno povezani skupnosti, človeški, nacionalni, državljanski in socialni, ki je dolžna poskrbeti za svojo prihodnost".
Zakaj pa ga danes skrbi? "Ker so razmere zelo dramatične, ko je lahko ogrožen obstoj zlasti malih narodov. Brez zavesti, da smo skupnost s skupno odgovornostjo za svojo prihodnost, ne vidim naše odpornosti," je bil odkrit.
Dogajanje po svetu opisuje kot posege "v sidrišča, na katerih je bila zgrajena družba po drugi svetovni vojni, torej v mednarodno pravno ureditev, v suverenost narodov in držav, v njihovo enakopravnost, v skupno odgovornost za usodo človeštva". "To se danes ruši in ko so ogroženi ti postulati, ko je ogrožen pravni red, vključno z mednarodnimi institucijami, so najbolj ogroženi majhni narodi, posebej tisti, katerih suverenost je v določeni meri pogojena prav z mednarodnim pravnim redom, kot je to tudi v primeru Slovenije, ki ima meje določene z mednarodnimi pogodbami," je opisal.
Zato se mu zdi problematično politično oživljanje starih delitev in vnašanje novih, kot sta odnos do početja vlade Izraela in do genocida. "Nenadoma povsem spremenjena politika, ki vlado naroda, ki je sam izkusil genocid in ga zdaj sam izvaja, proglasi za prijateljsko, je poskus spremenjenega vrednotenja najstrašnejših zločinov, ki jih človek lahko stori človeku oziroma narod narodu," je kritičen do pozicioniranja aktualne vlade do politike Izraela.
Politično oživljanje starih delitev in vnašanje novih, kot sta odnos do početja vlade Izraela in do genocida, je problematično
V tem delu zunanje politike imata vlada in predsednica republike Nataša Pirc Musar različna stališča, kar je "slabo za državo, za skupnost in njeno odpornost", meni. Ob tem je v bran vzel predsednico, ki je v svojih stališčih dosledna, "prva je bila, ki je imela dovolj poguma, da je na mednarodnem prizorišču to imenovala s pravim imenom, genocid".
"Kakšni so argumenti aktualne vlade za njeno, kot pravi, realistično politiko, ne vem, morda v trgovini z orožjem. Do kod nazaj lahko sežejo te povezave, kaj se je zgodilo s 'črno kocko' (afero Black Cube), kdo je imel za to interese, to so vprašanja, ki bodo prej ali slej zahtevala odgovor. Na žalost nekatera vprašanja, ki so vrojena v rojstvo naše države in so temelj koruptivnosti, vse do danes niso odgovorjena," je kritičen.
Meni sicer, da nekaterih stvari nima smisla oživljati, če pa jih, je treba biti pošten in se denimo vprašati, zakaj desne stranke zanikajo pomen narodnoosvobodilnega partizanskega boja in zakaj, z vsem spoštovanjem do žrtev povojnih pobojev, ki jih je komunistična stran priznala kot zločin in obžalovala, nimamo njihove jasne opredelitve do belogardizma kot kolaboracije.
Ob strinjanju, da je za spravo potrebna resnica, meni, da to resnico nadomeščajo interpretacije političnih strank, ki zasledujejo partikularne namesto nacionalnih interesov. Del resnice je torej tudi kolaboracija, vendar je njeni zagovorniki niso nikoli priznali in se nikoli opravičili. Obenem opaža, da so "staroste te politike namesto priznanja svoj revanšizem prenesli na svoje naslednike", tako da so najglasnejši pri ohranjanju politične ločnice mladi politiki brez potrebnega vedenja, kar "vsekakor ni dober obet za prihodnost".
Ob tem meni, da bi popoln obrat zunanje politike zahteval resen premislek, kaj to pomeni za ugled Slovenije v svetu.
Če so bila načela mednarodne skupnosti nekaj, na kar se je ob osamosvojitvi enotna Slovenija lahko naslonila, je danes, znotraj sebe tako neenotna in razdeljena, lahek plen tujih interesov. "Afera 'črna kocka' je pokazala, da takšni interesi so in da Slovenija pred njimi ni odporna," meni Kučan.
Želi si, da bi javnost o vseh vidikih te afere dobila hitre odgovore. Tudi glede izpostavljene domnevne koruptivnosti. "Seveda, pričakovati je, da bo politika najprej naredila korak pri sebi in se vprašala, koliko so njihovi posamezniki in stranke vpleteni v velike sistemske koruptivne posle, ki jih ni razkrila šele afera," je jasen.
Glede civilne družbe je ocenil, da je ta, tako kot v času osamosvajanja, "ko se je postavila za žrtve takratnega sistema in jim omogočila odprto pot v politiko", še zmeraj močna, vplivna, ima mobilizacijsko moč. "Prav zato je očitno nekaterim oblastnikom nevarna in jo želijo utišati. Delitev na sprejemljivo in nesprejemljivo civilno družbo je dokaz te bojazni. Utišanje javne kritike z najavo, da bo treba spremeniti zakonodajo tako, da bodo kritiki oblasti morali odgovarjati, se mi zdi pa višek sprevrženosti," je kritičen.
Ob 35-letnici države sodržavljanom želi, da bi "imeli vsi skupaj svojo državo radi in da bomo, zato da jo ohranimo varno za prihodnje generacije, pripravljeni zanjo tudi kaj storiti". "Ne pustimo se zapeljati delitvam niti nerealnim obljubam," še poziva.
Politikom, ki danes vodijo državo, pa ne želi svetovati. "Moj aktivni politični vek je mimo. Moje politično življenje je tudi moja legitimacija in nanjo sem ponosen," je sklenil.
