"Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon." Tako se glasi osnutek ustavnega zakona z dodanim novim, 64. a-členom ustave, ki so ga danes predstavili predstavniki narodov nekdanje Jugoslavije, združeni v Zvezi Exyumak skupaj s poslanci Združene levice. Z njim želijo, da bi se predstavnikom narodov bivše Jugoslavije, ki živijo pri nas, priznal status narodnih manjšin, kar bi jim posledično, s sistemsko zakonsko ureditvijo, prineslo tudi kolektivne pravice. "Ne zahtevamo dvojezičnih napisov, dokumentov in ne posebnih šol. Zahtevamo le sistemske rešitve in kolektivno dostojanstvo, saj nas je ustava leta 1991 spregledala. Že od osamosvojitve Slovenije si kontinuirano, strokovno in strpno prizadevamo za ureditev statusa, ki bi se jasno razlikoval od avtohtonih manjšin v Sloveniji. Čeprav za to 24 let ni bilo politične volje, si želimo, da bi še v tem mandatu spremenili ustavo. Prišel je čas, ko je enkrat treba narediti konec agoniji, v kateri smo od osamosvojitve naprej," je dejal predsedujoči Exyumaka Fahir Gutić. Vera Kržišnik Bukić pa je dodala, da bi s priznanjem statusa manjšine in zakonsko ureditvijo otroci v osnovni šoli dobili pravico do pouka maternega jezika, lažje, bolj urejeno in izboljšano bi bilo njihovo kulturno udejstvovanje, saj zdaj delujejo v sto društvih, pa tudi dostop do medijev in medijskih predstavitev bi bil lažji.
