V Mestni občini Ljubljana ne skrivajo razočaranja nad interventnim zakonom za razvoj Slovenije, ki je zamrznil izvajanje gostinskega zakona, sprejetega v začetku letošnjega leta. S tem so bile začasno ustavljene tudi določbe o omejevanju kratkotrajnega oddajanja nastanitev ter seznam najbolj tveganih občin v Sloveniji, na katerem se je med 14 občinami znašla tudi Ljubljana.
Za občine na seznamu je, kot smo že poročali, značilna močna usmerjenost v turizem, nadpovprečna gospodarska razvitost, velika privlačnost za priseljevanje ter lega v zahodni oziroma severozahodni Sloveniji. Novi zakon o gostinstvu je v teh občinah omejeval kratkotrajno oddajanje nastanitev na največ 60 dni v koledarskem letu. Njegov namen je bil izboljšati dostopnost stanovanj za lokalno prebivalstvo ter omejiti negativne vplive turističnega oddajanja na stanovanjski trg.
"Naše stališče je, da je v Ljubljani smiselno dovoliti kratkotrajno oddajanje stanovanj do 60 dni letno, in sicer v poletnih mesecih"
Ravnotežje med potrebami prebivalcev in turistično dejavnostjo
"Kot smo že večkrat pojasnili, je naše stališče, da je v Ljubljani smiselno dovoliti kratkotrajno oddajanje stanovanj do 60 dni letno, in sicer v poletnih mesecih - julija in avgusta -, ko je v mestu najmanj študentov in hkrati največ turistov. Takšna časovna omejitev, ki smo jo pričakovali, po našem mnenju omogoča ravnotežje med potrebami prebivalcev in turistično dejavnostjo," so za Večer poudarili v Mestni občini Ljubljana. Enako stališče je v javnosti že večkrat izpostavil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Kljub interventnemu zakonu, s katerim je državni zbor v ponedeljek začasno zamrznil izvajanje gostinskega zakona, v Mestni občini Ljubljana še vedno verjamejo v smiselnost časovne omejitve kratkotrajnega oddajanja. Zakon je bil sprejet le nekaj dni po tem, ko je ministrstvo za solidarno prihodnost objavilo seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega oddajanja nastanitev za leti 2027 in 2028. Na seznamu so se poleg Ljubljane znašli še Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izola, Koper, Kranjska Gora, Piran, Preddvor, Radovljica in Žirovnica.
Po mnenju občine bi več stanovanj, namenjenih dolgoročnemu najemu, koristilo predvsem Ljubljančankam in Ljubljančanom. "To pa je navsezadnje tudi v interesu turizma, saj si turisti želijo spoznati avtentičen utrip življenja nas, Ljubljančank in Ljubljančanov," poudarjajo na Mestni občini Ljubljana.
Rast kratkotrajnega oddajanja se nadaljuje
Ob tem opozarjajo tudi na rast števila zasebnih nastanitev, ki so namenjene turističnemu oddajanju. Iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana so sporočili, da je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v Mestni občini Ljubljana število sob v kategoriji zasebne sobe, apartmaji in hiše – v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov – leta 2025 znašalo 2.069, kar je 8,7 odstotka več kot leto prej.
Dodali so, da so zasebne sobe, apartmaji in hiše v lanskem letu predstavljali približno četrtino vseh evidentiranih kategoriziranih nastanitvenih obratov v Ljubljani. Po številu sob je njihov delež dosegel 25 odstotkov, kar po oceni občine kaže na nadaljnjo rast kratkotrajnega oddajanja nastanitev v prestolnici.
