Ne glede na to, koliko znaša, je minimalna plača za tiste, ki jo prejemajo, še vedno nizka, za tiste, ki jo dajejo, pa visoka. To velja tako v Sloveniji kot drugod v Evropi, če se omejimo samo na to območje. Če pa pogledamo širše, so plače, ne samo minimalne, v Evropi danes posledica globalizacije. Drugod po svetu so ljudje prisiljeni delati za bistveno nižje plače.
Dodaten pritisk na plače v Evropi predstavljajo delavci iz tujine. To so bodisi ljudje iz soseščine ali iz daljnih držav. Nekateri, na primer Filipinci, prihajajo kot delovni migranti, nekateri, zlasti z vojnih območij, so prišli kot begunci. Uvoza delavcev iz tujine je v zadnjih letih v Evropi vse več.
Povsod po Evropi so se po finančni in gospodarski krizi iz leta 2009 razpasle netipične oblike zaposlitve s pogodbami za določen čas in nižjo socialno varnostjo. Tudi v bogatih evropskih državah, kot je Nemčija, je postalo samoumevno, da je treba za zaslužek, ki omogoča preživetje, imeti poleg redne še dodatno popoldansko zaposlitev. Z novimi oblikami dela se je kljub evropskim predpisom, ki zahtevajo dostojno plačilo za delo, cena dela občutno znižala.
Podatke o deležu zaposlenih, ki prejemajo plačo v višini do 105 odstotkov minimalne plače, iz leta 2022 je danes tudi zato treba jemati z rezervo. Ne glede na to ima marsikateri zaposleni v Sloveniji na pogodbi o zaposlitvi navedeno minimalno plačo, dejansko pa prejema več. Delodajalci tako plačujejo minimalne prispevke, zaposleni pa preko raznih dodatkov in drugih oblik izplačil, ki so obdavčena bistveno manj, za svoje delo na koncu meseca prejmejo višjo plačo. Eden od pogostih načinov za izboljšanje plače so potni stroški, še posebej, če se več zaposlenih iz istega kraja dogovori, da se vozijo na delo skupaj. Nekateri zaposleni po neuradnih informacijah z njimi zaslužijo skoraj še eno plačo.
Pri primerjavah zneskov plač nasploh, ne samo minimalnih, med državami EU je treba upoštevati, kaj vse je v plačo vključeno. Marsikje zaposleni na primer ne dobijo posebej plačanih potnih stroškov, pa tudi nadomestilo za malico ni povsod samoumevno dodatno plačilo za zaposlene. V Sloveniji imajo zaposleni vsaj to zagotovljeno.
Podjetja lahko izplačujejo dobre plače, če uspešno poslujejo, imajo dobre pogoje za svoje delo, je gospodarstvo v razcvetu. Za EU in območje z evrom obeti niso najboljši. Gospodarska rast je šibka, zaradi geopolitičnih problemov se podjetja soočajo z visokimi cenami energije in nasploh veliko negotovostjo. Denar, ki ga v obliki plač izplačujejo zaposlenim, morajo najprej zaslužiti. Če ni zaslužka, ni od kod vzeti za plače.
Je pa res, da v sedanjem sistemu, kjer imajo kot lastniki podjetij glavno besedo trgovci z novci, peščica vodilnih, tudi v Sloveniji, krize ne čuti. Poleg plač, ki so na mesečni ravni višje od letnih zneskov zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, si izplačujejo še astronomske nagrade.
Pritiskov na plače običajnih zaposlenih se je v zadnjih letih v Evropi nabralo cel kup. Če bi bili šibki, se v Bruslju ne bi zganili in pripravili zakonodaje, ki določa, da morajo biti zaposleni dostojno plačani. A eno so paragrafi, drugo dejanska nakazila na račune zaposlenih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
