Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗V Sloveniji posluje 13 bank in hranilnic. Koliko posamezna imetnikom računov zaračuna za nadomestila, je eden od dejavnikov pri odločanju, kje odpreti račun. Zagotovo je med pomembnejšimi. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da banke za svoje storitve komitentom zaračunavajo vedno več. Čeprav gre pri nekaterih spremembah za navidezno majhne zneske, se po njenih izračunih na letni ravni stroški za potrošnike lahko opazno povečajo. Več podražitev so večje banke napovedale in izvedle tudi v letošnjem letu. NLB je po podatkih ZPS s februarjem uvedla kombinacijo "prikritih" in klasičnih podražitev. Nekateri paketi za isto ceno od takrat vključujejo manj storitev, podražili so domača in čezmejna plačila tako prek spleta kot na okencu.
Delavska hranilnica je s februarjem podražila dvige gotovine na bankomatih drugih bank, prav tako je dvignila letne članarine za kreditne kartice in mesečno nadomestilo za SMS obveščanje. Intesa Sanpaolo Bank je poleg dviga nadomestila za dvige gotovine na bankomatih drugih bank, podražila še mesečno vodenje osebnih računov in dvignila cene SMS varnostnih paketov.
OTP banka je z novim letom po podatkih ZPS uvedla občutne podražitve. Podražila je vodenje transakcijskih in paketnih računov, uvedla nadomestila za posebne kartične transakcije (quasi cash) in povišala nadomestila pri plačilnih nalogih in dokumentarnih storitvah. Sparkasse je podražila vodenje paketnih računov, od novega leta prav tako več zaračunava za papirne izpiske in potrdila ter za odprtje dodatnih računov.
Prisluhniti pa je vsekakor treba tudi Združenju bank Slovenije (ZBS), kjer opozarjajo, zakaj bi lahko bila uvedba brezplačnih osnovnih bančnih računov problematična. Ob tem tudi poudarjajo, da imamo v Sloveniji institut osnovnega plačilnega računa, katerega namen je zagotavljanje dostopa do ključnih bančnih storitev, že vzpostavljen. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj to ni bolj splošno znano. Ni dovolj, da je objavljeno v uradnem listu. V sodobnem svetu je za objavo takšnih informacij na voljo več različnih poti, ki jih vsekakor kaže izkoristiti.
Do tako rekoč vsakega komitenta ta informacija pride, če mu je bančni uslužbenec ob obisku poslovalnice to obvezno dolžan povedati in če mora biti to obvezno navedeno na obvestilih, ki jih banke in hranilnice pošiljajo svojim komitentom. Morda bi kazalo zavezo iz koalicijske pogodbe najprej poskusiti uresničiti na tak način.
Predvsem starejšim komitentom pa brezplačni račun malo pomaga, če imajo bančno poslovalnico v oddaljenem večjem kraju ali v mestu, v nekaj kilometrov oddaljeni soseski. Zapiranje bančnih poslovalnic in ukinitev bankomatov sta za marsikoga večji problem kot vse višje cene osnovnih bančnih storitev.
Za zdaj banke v Sloveniji očitno še nimajo večjih težav zaradi odhoda komitentov. To pa nikakor ne pomeni, da jih kmalu utegnejo imeti. Mladi jim namreč vse bolj množično odhajajo k neobankam, kot sta Revolut in N26. Upati je, da zasebni lastniki bank in hranilnic, ki vseskozi pobirajo dobičke, ne računajo na davkoplačevalce, da jim bodo z novo sanacijo spet pokrili izgube.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
