Kdo vodi občino, ko je župan na delu v Ljubljani

Skupaj z ministri četrte vlade Janeza Janše so prišli na ministrstva tudi novi državni sekretarji. Dva med njimi iz vrst županov. To sta Damijan Jaklin, župan Velike Polane, in Ivan Meglič, ki je do imenovanja za državnega sekretarja vodil občino Naklo. Meglič, ki je postal državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, pravi, da je odstopil kot župan, potem ko mu je občinska pravna služba pojasnila, da funkciji župana in državnega sekretarja nista združljivi. Tako je, ko je dobil odločbo o imenovanju za državnega sekretarja, podal odstopno izjavo na občini, ki jo bo tako do jesenskih lokalnih volitev vodil podžupan Primož Povše. "Si pa ne predstavljam, da bi lahko delal oboje. Naša občina sicer ni tako velika, a vseeno v njej živi 5500 ljudi in je kar nekaj dela," še pove Meglič, ki je kandidiral tudi na državnozborskih volitvah, in sicer na skupni listi NSi, SLS in Fokusa.

Medtem bo Jaklin, ki je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, do jesenskih lokalnih volitev funkcijo župana opravljal nepoklicno, enako kot je obe funkciji opravljal v času tretje Janševe vlade, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Jaklin se je takrat po dobrem letu z MORS preselil na Dars, kjer je bil direktor za področje vzdrževanja in bil v tem času prav tako nepoklicni župan, približno zadnje leto dni pa je bil spet poklicni župan. Kot pojasnjuje, za nemoten potek dela na občini v času njegove odsotnosti poskrbi občinska uprava: "Na občini vse poteka tekoče in brez problemov." Jaklin, ki občino Velika Polana vodi že od leta 2006, pravi, da še ni sprejel odločitve, če bo jeseni vnovič kandidiral za župana. Zakon o lokalni samoupravi določa, da nepoklicnemu županu pripada plačilo v višini 50 odstotkov plače, ki bi jo prejemal kot župan.

Zakaj je nepoklicni župan lahko državni sekretar, poklicni pa ne?

Kot je znano, v Sloveniji ni več dovoljeno hkratno opravljanje funkcij župana in poslanca, tudi župan in minister ni mogoče biti istočasno, še vedno pa je lahko nekdo državni sekretar in nepoklicni župan. Zakaj?

Poklicnemu županu istočasno opravljanje funkcije državnega sekretarja onemogoča določba zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki za poklicne funkcionarje določa, da ne smejo opravljati poklica ali dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. "Kar pomeni, da poklicni funkcionarji ne smejo opravljati druge poklicne funkcije in je že zaradi tega funkcija državnega sekretarja nezdružljiva s poklicno funkcijo župana," pojasnjuje profesor prava dr. Rajko Pirnat. Medtem v primeru nepoklicnega županovanja po mnenju Pirnata ni neposredne nezdružljivosti. Vendar, poudarja, pa obstaja posredna nezdružljivost: "Če bi državni funkcionar opravljal naloge, ki so povezane z nadzorom nad zakonitostjo in primernostjo dela občinskih organov, bi bili funkciji nezdružljivi."

Bi lahko prišlo do konflikta interesov?

Bi lahko hkratno opravljanje funkcije župana in državnega sekretarja predstavljalo konflikt interesov? Jaklin je kot državni sekretar zadolžen za področje infrastrukture, torej tudi za ceste in železnice, a pravi, da v funkciji državnega sekretarja ne odloča o nobenih sredstvih, ki so vezana na občino, ki jo vodi. Skozi občino gre sicer samo ena državna cesta, a je ta, kot pravi Jaklin, v dobrem stanju in na njej niso potrebna dela. A tudi če bi bila potrebna, Jaklin poudarja, da državni sekretar o tem ne odloča: "Državni sekretar ni nikoli operativno zadolžen za kakršnokoli umeščanje investicij, temveč so za to pristojni posamezni direktorati. Kar se pa tiče državnih cest, pa je to v pristojnosti organa v sestavi – Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki ima samostojno vodstvo."

Pirnat opozarja, da konflikt interesov nastane v posamičnih primerih in sam po sebi ni izraz nezdružljivosti funkcij: "Temveč nastane zaradi konflikta med osebnim interesom in osebno koristjo ter opravljanjem javne funkcije." Na drugi strani mora biti nezdružljivost določena z zakonom. Tako recimo zakon o poslancih izrecno določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana. Zakon o vladi pa določa, da predsednik vlade in ministri med drugim ne morejo hkrati opravljati funkcij v organih lokalnih skupnosti, kar zajema tudi župansko funkcijo.

Dilema, ki se vleče že več kot 20 let

O vprašanju nezdružljivosti funkcij državnega sekretarja in župana je v strokovnem članku že leta 2005 pisal tudi profesor prava dr. Saša Zagorc, ki je v zvezi s tem med drugim opozoril na pomembno dilemo v primeru, da bi dostop državnega funkcionarja do informacij, ki bi lahko bile pomembne za delovanje občine, predstavljal tolikšen konflikt interesov, da bi mu onemogočal opravljanje obeh funkcij hkrati. "Možnost uporabe določenih informacij, ki jih lahko pridobi državni funkcionar, brez dvoma daje prednost tistim občinam, v katerih ti državni funkcionarji opravljajo določene funkcije. Takšen konflikt interesov gre predvsem v škodo drugih občin, ki do informacij nimajo dostopa. Državni organi morajo namreč obravnavati lokalne skupnosti enakopravno," je zapisal Zagorc, ki pravi, da v osnovi problem s hkratnim opravljanjem teh dveh funkcij še danes obstaja.