"Vrednote svobode, enakosti in varnosti niso enoznačne. Na vrednotni oziroma moralni osi je svoboda najvišja vrednota na levem polu, enakost in (nacionalna) varnost pa na desnem. Na levi strani verjamemo v temeljne svoboščine, da vsak izbere svoj način življenja, na desni pa verjamejo v pravilnost enakega načina življenja za vse. Na ekonomski oziroma materialni osi pa je obratno; enakost in (socialna) varnost sta levi vrednoti, svoboda pa desna. Na levi verjamemo v socialno enakost, na desni pa verjamejo v ekonomsko svobodo in individualno zaslužnost ali krivdo za ekonomski položaj.
Desne stranke so večinoma hkrati moralno in ekonomsko desne, zato je desnim volilcem lažje. Le redke leve stranke pa so še vedno tudi ekonomsko leve, zato izgubljajo glasove. Prav tako je veliko levih volilcev levih vrednotno, ne pa tudi ekonomsko, zato iščejo nemogoč kompromis med temeljnimi svoboščinami in denarjem. Podjetničin kompromis med pravico do splava in manjšo obdavčitvijo dobička. Kompromis premožnega 'alternativca' ali akademika med nedotakljivostjo načina življenja in obdavčitvijo njegovega premoženja ipd.
Desni volilni pol je stabilen, o izidu zato odločajo tisti levi volilci, ki mešetarijo med levimi vrednotami in lastnim blagostanjem. In zato bomo dobili vlado, ki bo mešetarila med temeljnimi svoboščinami in kapitalom, to pa upravičevala z varnostjo. Če bodo uspeli sestaviti levosredinsko vlado, bo ta pro-kapitalistična, globalne geopolitične razmere pa jo bodo zlahka potegnile na desni militantni pol."