NLB
Iranec, ki ima tudi britanski potni list, Iraj Farrokhzadeh, je decembra 2008 odprl bančni račun pri NLB. Prek največje slovenske banke so poslovala tri njegova podjetja. Eno je registrirano na Britanskih Deviških otokih, dve pa v Združenih arabskih emiratih. Slednji dve naj bi odprl zaradi težav pri poslovanju z ZDA, saj tam ni mogel poslovati z evri, je poročal Siol.
Skupaj naj bi bil opravljenih okoli 9.000 transakcij naprej v države članice EU in članice Nata. Med prejemniki naj bi bi bili tudi dve slovenski podjetji: Acroni in MLM.
Denar naj bi prihaja iz iranske banke Export Development Bank of Iran, ki je bila sicer konec julija tarča embarga proti iranskim podjetjem, ki naj bi pomagala financirati iranski jedrski program. Od takrat naprej naj ne bi prek NLB opravili nobene transakcije več, je še poročal Siol.
TV Slovenija je že v začetku junija poročala, da naj bi v NLB zaradi teh transakcij sprožili notranjo revizijo, ki naj bi potrdila sume, da je šlo za pranje denarja, zaradi tega pa naj bi tudi zaprli transakcijske račune. Takratnega pooblaščenca za pranje denarja v NLB pa naj bi razrešili.
Za komentar smo povprašali še NLB, kjer so nam odgovorili, da je bila v zvezi s plačilnim prometom s tujino leta 2010 izvedena notranja revizija in tudi pregled bančnega regulatorja - Banke Slovenije. "Oba pregleda sta se zaključila z vrsto ugotovitev, katerim so sledile velike spremembe v organizaciji in opremljenosti področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Kadrovske, normativne, organizacijske in tehnološke spremembe in novosti so bile vpeljane v letih 2011 in 2012. Sistem notranjih kontrol na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v NLB je danes sodoben, z dobro delujočim sistemom notranjih kontrol, kar je med svojim pregledom leta 2015 potrdil tudi regulator, Banka Slovenije".
NLB
"V zvezi z dogodki v letih 2009 in 2010 NLB ni bila deležna sankcij niti s strani regulatorja, niti s strani drugih pristojnih organov. Prav tako odgovorne osebe iz tistega obdobja niso več zaposlene v NLB. Pretekli dogodki so z organizacijskega, kadrovskega in tehnološkega vidika za NLB zgodovina izpred sedmih let. Usmerjeni smo v sedanjost in prihodnost ter v ustrezno obvladovanje tveganj.
V NLB smo v zadnjih letih močno okrepili in bistveno nadgradili procese in postopke na področju preprečevanja pranja denarja, tako da je prenovljen sistem tudi mednarodno priznan kot eden izmed boljših na tem področju."
Sum pranja denarja v zadevi "Farrokh" je v državnem zboru odkrila preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar. Ta komisija je nato zadevo predala komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod vodstvom poslanca SDS Branka Grimsa. Pranje denarja naj bi se dogajalo v letih 2008 do 2011, takratno vodstvo omenjene banke pa naj bi po besedah Grimsa "poskušalo pomesti pod preprogo".
Na pobudo vladajoče stranke SMC je bila še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami ustanovljena nova "preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v Novi Ljubljanski banki d.d." Vodi pa jo poslanec SMC Jani Möderndorfer.
O pranju denarja prek NLB je pretekli teden razpravljal tudi DZ, ki se je seznanil z vmesnim poročilom, ki sta ga pripravili komisiji pod vodstvom Logarja in Grimsa. Na sejo je prišel direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič, ki je pojasnil, da takrat urad še ni imel inšpekcijskih pristojnosti, kot jih ima danes. In to je bila po njegovih besedah velika pomanjkljivost, saj urad ni mogel iti na teren in tam preveriti dejansko stanje, kot to lahko počne sedaj. Je pa že konec junija Andrej Plausteiner, direktor urada, ko se je pranje denarja dogajalo, pred Logarjevo komisijo povedal, da je bil urad o sumljivih nakazilih obveščen marca 2010 iz tujine. NLB naj bi sumljivo transakcijo prijavila šele oktobra 2010 in šele takrat naj bi urad o zadevi obvestil Banko Slovenije, zunanje ministrstvo, kriminaliste ter Sovo. Policija ja pozneje ugotovila, da zadeva ni zrela za začetek predkazenskega postopka. Logar je na seji DZ pretekli teden ugotavljal še, da se je z zadevo ukvarjala tudi policija, ki pa naj ne bi o tem obvestila tožilstva, kar bi po njegovih besedah morala storiti.
Vodja največje opozicijske stranke Janez Janša je na tej seji dejal, da so Iranci potrebovali banko iz evroobmočja, ker je šlo za nakazila v članice bodisi EU bodisi Nata. "Skratka, šlo je za kriminalno dejavnost, ogromnega obsega, takšnega obsega, da ni primerljivega niti blizu primerljivega primera kjerkoli drugje v času, ko so za Iran veljale sankcije," je dodal.
NKBM
V ponedeljek je odjeknila novica italijanskega časopisa Il Sole 24 ore, ki sklicujoč se na tajno poročilo Banke Slovenije poroča, da so italijanski podjetniki prek novogoriške podružnice Nove KBM opravljali nedovoljene transakcije, ki so "dišale celo po mafiji".
Inšpektorji Banke Slovenije so po pisanju časopisa pogledali vzorec stotih strank omenjene banke, od tega 71 fizičnih oseb ter 29 pravnih. Med njimi je bilo 29 italijanskih. Številni lastniki naj bi samo v prvih 11 mesecih leta 2014 dvignili skupno 2,8 milijona evrov.
Il Sole je tudi imenoval nekatere sporne italijanske stranke. Med njimi so videmski politik Luca Dordolo, sicer član Severne lige ter podjetniki iz Kalabrije, Benetk in Vicenze. Imenovan je bil tudi Luigi Cechhi, ki ga tožilstvo v Vicenzi preiskuje zaradi domnevne poneverbe v višini več kot milijarde evrov. Samo v omenjenem obdobju je dvignil več kot pol milijona evrov gotovine.
Italijanski časnik tudi poroča, da so slovenski inšpektorji vzorec poimenovali "italijanska tipologija". Denar naj bi se le za kratek čas znašel na računih Nove KBM, nato pa so ga kmalu dvignili v gotovini ali pa prenesli na druge račune podjetij, ki so bili prav za to priložnost odprti na drugih bankah v Sloveniji. Namen teh računov je bilo prikriti denar pred italijanskimi dacarji in policijo. V ta namen so tudi odpirali podjetja v Sežani in Šempetru pri Gorici, oziroma drugod v bližini meje z Italijo.
Leta 2014 je po pisanju časopisa v banki kot pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja delala Vesna Rožanc, ki naj bi o sporni praksi tudi poročala vodstvu. Predlagala naj bi smernice za delovanje v skladu z zakonodajo, a naj bi kmalu izgubila službo na tem položaju. Zamenjal naj bi jo nekdanji agent Sove Primož Britovšek, piše Il Sole.
Poročilo Rožančeve naj bi nato našli inšpektorji Banke Slovenije, Britovšek pa naj bi jim priznal, da ga je skril, ker naj bi bilo preveč kompromitirajoče. Inšpektorji naj bi tudi ugotovili, da se je vodstvo leta 2013 odločilo, da od strank ne bo zahtevalo potrdil o izvoru denarja, ker da bi to "škodilo komercialni dejavnosti". Izognili so se tudi obveščanju urada za preprečevanje pranja denarja.
Banka Slovenije je v ponedeljek STA potrdila le, da je bil v letih od 2014 do 2015 v Novi KBM res opravljen pregled na področju pranja denarja in financiranja terorizma.
V Novi KBM so po objavi informacij italijanskega poslovnega časnika Il Sole 24 ore, da naj bi italijanski državljani banko uporabljali za pranje denarja iz nezakonitih poslov, poudarili, da z vso odgovornostjo izvajajo vse potrebne aktivnosti za zagotovitev učinkovitega sistema preprečevanja pranja denarja. Vse sume posredujejo pristojnim organom.
"Za obvladovanje tveganj, povezanih z možnostjo zlorab bančnega sistema, uporabljamo različna orodja nadzora in tako redno izboljšujemo mehanizme obvladovanja tveganj na tem področju," so poudarili. (STA).
