Zakaj t.i. razvojna oziroma "bogataška" kapica, kot jo imenuje nekdanji dvakratni zdravstveni minister Dušan Keber, delavcu na minimalni plači ne prinese nič, denimo predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku pa 33.000 evrov več na mesec oziroma dodatnih 22 minimalnih plač? Potem ko ga je na družbenem omrežju X davčni svetovalec Ivan Simič pozval, naj izrečeno potrdi tudi z izračunom, je Keber v tabeli prikazal, zakaj bo posameznik na minimalni plači za socialne prispevke še naprej namenil približno četrtino bruto plače, medtem ko bo denimo Brodnjak od svojih prejemkov plačal manj kot dva odstotka.
"Po uvedbi razvojne (bogataške) kapice bo delavec z minimalno plačo za socialne prispevke dajal 25,7 % bruto plače (dosedanji številki 22,1 % je dodan novi 1-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek v višini 39 evrov, pretvorjen v odstotek bruto plače, kar znaša pri minimalni plači 2,63 %, pri Blažu Brodnjaku pa le 0,03%). Skupna obremenitev s prispevki znaša 25,7 minimalne plače in 23,13 % Brodnjakove plače," z izračunom začenja minister, a šele v nadaljevanju se izkristalizirajo ključne razlike: "Vendar bo Blaž Brodnjak pri mesečnih prejemkih 149.824 evrov plačal prispevke samo od prvih 7.500 evrov, torej od dvajsetine plače. To pomeni, da bo socialnim blagajnam namenil le 1,18 % svojih bruto prejemkov. Če upoštevamo še znižanje dohodninske osnove zaradi prispevkov, je razlika še večja: dejansko gre od minimalne plače za prispevke 21,6 %, od Brodnjakove pa 0,59 %. Za Brodnjaka neopazno, zanemarljivo."
Kot se izkaže, "bogataška" kapica torej delavcu na minimalni plači ne prinese niti evra, Brodnjaku pa 33.000 evrov oziroma 22 minimalnih bruto plač več.
Pri tem se je Keber že vnaprej pripravil na potencialni odgovor podpornikov razvojne kapice oziroma v tem primeru konkretno na morebitni odgovor Simiča, češ da bo Brodnjaku v tem primeru ostala le polovica, ker bo druga polovica namenjena za dohodnino. "Res krivično," je sarkastičen Keber: "Gre za dohodnino, ki bi jo plačal tudi, če bi mu plačo povečali za 33 tisoč evrov." Kot razloži, dohodnina in socialni prispevki nimajo iste funkcije, saj je dohodnina progresivni davek, s katerim država zmanjšuje razlike v razpoložljivem dohodku gospodinjstev, socialni prispevki pa financirajo socialne blagajne in bi morali biti vsaj proporcionalni. "Razvojna kapica ne sme biti namenjena domnevni pretirani progresivnosti dohodnine, saj v socialne prispevke uvaja izrazito regresivnost in s tem razkraja solidarnost družbe," zaključi Keber.
