Kaj piše v koalicijski pogodbi? Na dnevni red se vračajo neuresničeni načrti tretje Janševe vlade

Anže Logar, Jernej Vrtovec, Janez Janša, Marko Lotrič in Tina Bregant.  
Anže Logar, Jernej Vrtovec, Janez Janša, Marko Lotrič in Tina Bregant.  
X/demokrati
Datum 22. maj 2026 04:00
Čas branja 8 min

Stranke SDS, Nova Slovenija, SLS, Fokus in Demokrati so podpisale koalicijsko pogodbo za mandat 2026-2030. V njej med temeljnimi prioritetami navajajo razvoj, boj proti korupciji, decentralizacijo in debirokratizacijo. Pri večini področij so v pogodbi zapisani zgolj splošni cilji, navedenih pa je tudi nekaj konkretnih ukrepov.

Dvig splošne olajšave in uvedba družinske dohodnine

Na področju financ koalicija obljublja, da ne bo uvajala novih davkov, razen v primeru sočasne razbremenitve na drugih davčnih področjih. Napovedujejo postopen dvig splošne olajšave, ki sledi minimalnim življenjskim stroškom. Prav tako ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda in njegovo združitev z zgornjim razredom na enotno 40-odstotno stopnjo. Za mlade do 29 let bodo uvedli posebno olajšavo v višini 3000 evrov, za družine pa družinsko dohodnino. Za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke, koalicija napoveduje zagotovitev brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev, ki bo vključeval brezplačno odprtje in vodenje računa, debetno kartico in pet dvigov gotovine mesečno na bankomatih brez nadomestil. Tudi v koalicijski pogodbi je navedena razvojna kapica, ki je del politike in sindikate razburila že v interventnem zakonu, in sicer v višini od 2,5- do trikratnika povprečne plače v roku enega leta. Uvedeno bi bilo tudi usklajevanje pokojnin v razmerju 50:50 glede na rast plač in življenjskih stroškov z dvakratnim letnim usklajevanjem.

Ena najpomembnejših sprememb se napoveduje z ustanovitvijo demografskega sklada, na katerega bi prenesli celotno državno premoženje. Dobičke, ki bi jih ustvaril, bi namenili financiranju pravic iz pokojninskega sistema. Demografski sklad je bil že v načrtih tretje vlade Janeza Janše, a so temu takrat nasprotovali v sindikatih in opoziciji. V parlamentarni proceduri je že bil tudi zakon o demografskem skladu, ki pa do konca mandata ni bil sprejet.

PREBERITE KOALICIJSKO POGODBO

Ukinitev uradniškega sveta

Nova vlada, ki zagovarja koncept vitke države, bo pripravila program racionalizacije za celotni sektor države: "Vključno s predlogom racionalizacije pri obstoju, organizaciji in delovanju institucij, ki nimajo neposredne ustavne podlage za ustanovitev." Na ministrstvih in državnih organih, ki delajo na področju javnih naročil, upravnih postopkov in nadzornih funkcij, ter v finančnih in kadrovskih oddelkih bi uvedli obvezno rotacijo. Nova vlada pa načrtuje tudi ukinitev uradniškega sveta. Portal Necenzurirano je ob tem opozoril, da gre za organ, ki preverja usposobljenost kandidatov za najvišje uradniške položaje v javni upravi, in da bi s tem prišlo do tektonske spremembe na področju kadrovanja v sistemu javne uprave.

Nova vlada bo ponovno preučila roke za uporabo premoga. 
Nova vlada bo ponovno preučila roke za uporabo premoga. 
Andrej Petelinšek

O premogu bodo še enkrat razmislili

Kot so že pred dnevi razkrili nekateri politiki nove koalicije, se bodo vsi gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč potek prometa, izvajali tudi ponoči: "Kjer je možno vozne pasove enostavno sproti širiti in ožiti, se dela ne izvajajo v času prometnih konic." Nova vlada si bo na ravni EU prizadevala za odpravo emisijskih kuponov in ponovno preučila roke za uporabo premoga. V skladu z nacionalno strategijo za izstop iz premoga, ki je bila sprejeta leta 2022, je opustitev premoga za proizvodnjo elektrike v TEŠ predvidena za leto 2033. Razvoj energetskega sistema bo temeljil na kombinaciji jedrske energije, hidroenergije in geotermalne energije ter obnovljivih virov, med katere pa ne prištevajo vetrne energije, so zapisali. Tudi nova vlada bo nadaljevala projekt JEK2.

Iz šol bi izganjali ideologijo

Spremembe se obetajo tudi na področju izobraževanja, in sicer si koalicijski partnerji prizadevajo za umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol oziroma za "uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen ustave." Pri tem niso konkretneje navedli, kaj točno to pomeni in kakšne ukrepe predlagajo glede tega. Je pa predvideno, da bi se v osnovne in srednje šole postopno vključile vsebine varnosti in državljanske odpornosti: "Ki bodo med drugim zajemale domoljubje, civilno zaščito, prvo pomoč in obrambo." Vrtec bi postopoma postal brezplačen za vse otroke.

Socialna pomoč bo vezana na javna dela

Socialna pomoč bi bila po novem vezana na vključevanje v javna dela, pri čemer bi bila v primeru neupravičenega odklona sodelovanja znižana za 50 odstotkov. Obeta se tudi okrepljen nadzor na zlorabami socialnih transferjev, tudi možnost delnega odtegljaja socialne pomoči v primeru ponavljajočih se prekrškov in neplačanih obveznosti. Daljšo delovno aktivnost in večjo prožnost pri prehodu v upokojitev bi spodbujali z možnostjo hkratnega prejemanja pokojnine in plače ob izpolnjevanju pogojev.

V koalicijski pogodbi je navedena tudi ustanovitev pokrajin. 
V koalicijski pogodbi je navedena tudi ustanovitev pokrajin. 
Andrej Petelinsek

Razveljavitev ukrepov zakona o zaščiti živali

Na področju kmetijstva je v koalicijski pogodbi med drugim predvidena razveljavitev nekaterih ukrepov, ki jih je prinesla novela zakona o zaščiti živali, sprejeta v prejšnjem mandatu. V pogodbi ni točno navedeno, za katere ukrepe gre. Kot smo poročali, je slovenske kmete zmotilo več določb zakona, med drugim določbe glede baterijske reje kokoši in kastracije pujskov, pa tudi glede vloge tako imenovanih kvalificiranih prijaviteljev. Predvidena je tudi sprememba strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, kot so zapisali, glede na posebnosti slovenskega kmetijstva in zadnja znanstvena dognanja. Pri tem pa prav tako niso podrobneje zapisali, kaj točno to pomeni, so se pa kmetje glede načrta v prejšnjem mandatu pritoževali predvsem glede zmanjšanja sredstev in okoljskih zahtev.

Novi zakon o RTV

Koalicija načrtuje sprejetje novele zakona o RTV, da bi, kot so zapisali, "oblikovali sodobni, profesionalni in nepristranski javni zavod". Kot smo že poročali, je stranka Resnica, ki prav tako podpira vladno koalicijo, čeprav formalno ni njen del, že lani kot zunajparlamentarna stranka s podporo volivcev v državni zbor vložila predlog novele zakona o RTV, ki med drugim predvideva ukinitev obveznosti plačevanja RTV-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije s proračunskimi sredstvi. V Mirovnem inštitutu opozarjajo, da bi šlo v tem primeru za škodljiv strukturni poseg v temelje neodvisnosti javnega medija in njegovo demokratično funkcijo.

Koalicijska pogodba navaja financiranje nevladnih organizacij preko odstotka dohodnine, ki jo lahko nevladnim organizacijam prostovoljno namenijo davkoplačevalci. Torej možnost, ki že obstaja, pri tem pa ne piše nič o tem, kaj to pomeni za druge načine financiranja NVO. Kot je znano, je predsednik Janša pred volitvami napovedal "zapiranje pipic" oziroma konec financiranja določenih NVO.

Predvidena je tudi ponovna vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Ta je bil odprt v času tretje Janševe vlade, vlada Roberta Goloba vlada pa ga je združila z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.

Na področju zdravstva novo koalicijo vodi načelo, da denar sledi bolniku.   
Na področju zdravstva novo koalicijo vodi načelo, da denar sledi bolniku.   
Profimedia

Obeta se nakup oklepnikov

Na področju obrambe je v koalicijski pogodbi naveden nakup ključnih oborožitvenih sistemov za izgradnjo osrednjih vojaških zmogljivosti za nacionalno in kolektivno obrambo. Kot smo že večkrat pisali, je v skladu z zavezami, ki jih je Slovenija dala Natu, kot ključna zmogljivost Slovenske vojske opredeljena srednja bojna bataljonska skupina, za vzpostavitev katere Slovenija načrtuje nakup oklepnih vozil. Tretja Janševa vlada je že podpisala pogodbo za nakup oklepnikov Boxer, od katere pa je Golobova vlada odstopila. Ta je nato napovedala nakup finskih oklepnikov Patria, a pogodbe do izteka mandata ni podpisala. Predvidena je tudi modernizacija Slovenske vojske z uvajanjem brezpilotnih sistemov, umetne inteligence in naprednega elektronskega bojevanja. Nova vlada bo ukinila tako imenovani obrambni holding - družbo Dovos in njene naloge prenesla na direktorat za logistiko na obrambnem ministrstvu. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Kdo je bil najboljši predsednik slovenske vlade?
Lojze Peterle.
2%
22 glasov
Janez Drnovšek.
46%
432 glasov
Andrej Bajuk.
1%
10 glasov
Anton Rop.
1%
8 glasov
Janez Janša.
18%
170 glasov
Borut Pahor.
2%
17 glasov
Alenka Bratušek.
1%
13 glasov
Miro Cerar.
1%
14 glasov
Marjan Šarec.
1%
14 glasov
Robert Golob.
17%
158 glasov
Nihče od naštetih.
5%
49 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
3%
28 glasov
Skupaj glasov: 935