Investicije podjetij danes niso le vprašanje gospodarskega cikla, ampak predvsem vprašanje dolgoročne sposobnosti prilagajanja in soočanja s strukturnimi izzivi. Investicije predstavljajo več kot zgolj širitev kapacitet. Pomenijo vlaganje v znanje, tehnologijo, organizacijo in nove poslovne modele ter prehod v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo. Čeprav so izzivi znani, ostaja investicijska aktivnost podjetij razmeroma zadržana, je na okrogli mizi Banke Slovenije dejal njen guverner Primož Dolenc.
To ni le slovenski pojav, je pa pri nas posebej izrazit, kar je povezano z izrazito izvozno usmerjenostjo slovenskega gospodarstva, zaradi česar so investicije bolj ciklične in povezane s tujim povpraševanjem. V času, ko so gospodarski obeti v trgovinskih partnericah šibki, podjetja odlašajo z investicijami. Drugi razlog so geopolitične negotovosti. Financiranje se po besedah Primoža Dolenca ne kaže kot ključna omejitev, podjetja namreč poročajo, da je dostopnost finančnih virov zadovoljiva, njihova zadolženost ostaja nizka, finančni pogoji so primerljivi z drugimi državami. Finančni sistem se bo kljub temu moral skupaj z gospodarstvom preobraziti, saj se vse pogosteje zlasti hitrorastoča in inovativna podjetja, pa tudi tista z večjim deležem neopredmetenih sredstev obračajo k alternativnim virom financiranja, tudi v tujini.
Pri obrestnih merah bolj konkurenčni
Dr. Mojmir Mrak, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, je povedal, da imamo v Sloveniji bančno strukturo, ki je že zelo oligopolna, in v takšnem okolju banke optimizirajo svoj posel. To pomeni, da financirajo tisto, kjer lahko dobijo klasične garancije, investicij, kjer "bi morale iti malo ven iz tega", pa ne. V takšni bančni strukturi bo banke zelo težko prepričati, da bi to spremenile. Ko se je inflacija začela povečevati, so takoj "reagirale na strani kreditov", nič pa niso naredile na strani depozitov. Zaradi tega bi se bilo treba pogovarjati, kako banke prepričati, da bi financirale zadeve, ki zanje niso najbolj enostavne, recimo investicije podjetij, ki kot garancijo lahko ponudijo neopredmetena sredstva.
Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da bančni sektor ni omejitveni dejavnik, po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je slovenski bančni sektor pri obrestnih merah med najbolj konkurenčnimi tako pri financiranju podjetij kot gospodinjstev. Če je denar na voljo po konkurenčnih cenah, je po njenih besedah treba razloge za šibko povpraševanje podjetij po denarju za financiranje investicij iskati drugje. Eden je zagotovo negotovost v mednarodnem okolju in na zunanje gospodarske šoke v Sloveniji ne moremo vplivati, lahko pa ukrepamo, da bi vsaj doma ublažili te negotovosti, da bi bile investicije za domače in tuje investitorje bolj privlačne.
Vse se začne in neha pri zaupanju
Ada Guštin Habuš, soustanoviteljica in direktorica podjetja Kolibri Labs, je pojasnila, da ustanovnega kapitala niso potrebovali, ker so ga zagotovili vsi trije solastniki sami in so s prvim projektom tudi že bili profitabilni. Pojasnila je, da niso vsa nova podjetja zagonska podjetja. Ločijo se glede na poslovni model. Nekatera rastejo organsko in počasneje, nekateri ustanovitelji pa imajo idejo, ki omogoča hitro rast. Pri slednjih je za preboj in hitrejšo rast potrebno začetno financiranje. Za to skrbijo skladi tveganega kapitala in toliko tveganega kapitala, kot ga imajo zdaj na voljo zagonska podjetja v Sloveniji, ga niso imela še nikoli. Manjkajo pa dobre zgodbe, ki bi jih lahko s tem tveganim kapitalom smiselno podprli.
Andraž Grahek, partner v skladu tveganega kapitala Tivoli Ventures, je razložil, da imamo v Sloveniji še vedno tradicionalno gospodarstvo, ki ne bo izginilo, se pa bo moralo prilagajati in vpeljevati nove tehnologije. V Sloveniji nimamo finančnega problema, saj je stopnja varčevanja že dolgo zelo visoka. Imamo pa težavo, v kakšne oblike naložb usmeriti ta denar. Drugi dejavnik pa je zaupanje. Banke so preveč regulirane, da bi lahko financirale preveč tvegane posle. Zato je treba zgraditi komplementaren trg kapitala, ki bo imel kapitalsko-finančne posrednike, ki jim bodo zaupali institucije in podjetniki, da bodo investirali na malo bolj drzen način v bolj tvegane razvojne projekte.
Ustanovitelj in direktor podjetja Duol Dušan Olaj je pojasnil, da je v Duolu začel tako, da si je pri sosedu izposodil 10 tisoč nemških mark in je trajalo dve leti, da jih je vrnil. To je bilo v tistih časih običajno. Danes Duol posluje z dvema poslovnima bankama in sodelovanje z njima je zelo dobro. Tudi zato, ker podjetje ni v slabi finančni kondiciji, v njem vedo, zakaj potrebujejo denar, so realni v svojih pričakovanjih. V Sloveniji pravkar kupujejo večjo poslovno nepremičnino, kar prav tako ni težava, problem se pa začenja, ker v Italiji kupujejo podjetje in bodo v prihodnje morda morali iti tja, ker je tam poslovno okolje bistveno bolj predvidljivo kot v Sloveniji. V Duolu je namreč zaradi njenega odnosa do gospodarstva in posledično negotovosti država tveganje številka ena. Vse se namreč začne in neha pri zaupanju.
