(INFOGRAFIKA) V Sloveniji več prebivalcev ob porastu števila tujcev. Koliko zaslužimo in za kaj porabimo največ?

Število prebivalcev Slovenije narašča, njihova povprečna starost pa se zvišuje, je objavil Statistični urad RS (Surs), ki je ob nedavnem državnem prazniku zbral in analiziral več podatkov, ki odražajo življenje v Sloveniji na prelomu leta oziroma v analiziranih obdobjih. 

Na začetku leta je imela Slovenija 2,130.850 prebivalcev, kar je bilo 130.905 ali 6,5 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Število prebivalcev narašča zaradi čedalje večjega števila tujcev. Na začetku leta je bilo med prebivalci Slovenije desetina tujcev; med njimi jih je bilo največ, prek tri četrtine z območja nekdanje Jugoslavije, desetina iz držav Evropske unije, 12,8 odstotka pa iz drugih držav. Deleža tistih, ki so se v Slovenijo priselili z območja nekdanje Jugoslavije in iz EU, upadata, narašča pa delež priseljencev iz drugih držav, beleži Surs. Januarja letos je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 44,4 leta in se je od leta 2016 zvišala za 1,7 leta. Najvišjo povprečno starost so v celotnem desetletju zaznavali v pomurski statistični regiji – januarja letos so bili njeni prebivalci v povprečju stari 47,1 leta, kar je bilo 2,6 leta več kot pred desetletjem. Po drugi strani so bili najmlajši prebivalci osrednjeslovenske regije – v povprečju so bili stari 42,7 leta, kar je bilo 1,3 leta več kot leta 2016. Prebivalstvo na podeželju se torej stara hitreje in bolj, kar je seveda povezano s selitvenimi trendi, odseljevanjem mladih pa tudi s centralizacijo.

Petkrat toliko moških kavbojk v primerjavi z letom '91

Lani je bilo v državi delovno aktivnih 944.008 oseb, kar je bilo največ od leta 1991 naprej, oziroma za 27 odstotkov več kot leta 1997, ko jih je bilo najmanj. Po drugi strani upada stopnja prostih delovnih mest; to je zanimiv kazalnik, ki odraža razmere na trgu dela, poudarja Surs.  "Najnižja stopnja prostih delovnih mest je bila v obdobju gospodarske krize, ki je trajala od konca leta 2008 do konca leta 2013. Najvišja je bila v drugem četrtletju leta 2022 (3,2 odstotka), od tedaj pa upada in je bila v zadnjem lanskem četrtletju 2,2-odstotna. Najvišja, 5,1-odstotna, je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledila sta gradbeništvo s 4,7 odstotka in gostinstvo s 4,5," kaže analiza Sursa.

Povprečna mesečna plača v Sloveniji za leto 2024 je znašala 2395 evrov bruto (1526 neto). Zaradi različnih dejavnikov (menjava valute, inflacija ipd.) primerjava plač v daljšem časovnem obdobju ni smiselna, več pa povedo podatki, koliko časa je bilo treba v posameznem obdobju delati za nakup določene dobrine ali kolikšno količino dobrine bi si v različnih letih lahko kupili s povprečno mesečno neto plačo. Lani smo tako v primerjavi z letom 1991 lahko kupili na primer petkrat toliko moških kavbojk, štirikrat toliko jabolk, trikrat toliko pšenične moke ... Po zadnjih razpoložljivih podatkih (za leto 2022) so gospodinjstva v Sloveniji letno v povprečju porabila 26.474 evrov. Največ denarja so namenila za prevoz (19,3 odstotka), hrano in brezalkoholne pijače (15,4 odstotka) ter stanovanje, vodo in energijo ter gorivo (12,9 odstotka). 

Inflacija nižja, BDP na prebivalca višji

Lani je letna stopnja inflacije znašala 1,9 odstotka, kar je bilo manj kot leto prej (4,2 odstotka). Aprila letos je bila letna stopnja inflacije 2,3 odstotka. V tem obdobju, torej med lanskim in letošnjim aprilom, so se najbolj podražile hrana in brezalkoholne pijače, za 5,9 odstotka, najbolj pocenili pa so se izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, za 1,8 odstotka. Bruto domači proizvod na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 31.490 evrov, več kot šestkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je obsegal 5131 evrov. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 (–7,6 odstotka), drugi največji upad pa se je zgodil leta 2020 ob pandemiji covida-19 (–4,1 odstotka). Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 (8,4 odstotka) in 2007 (7,1 odstotka), lani je bila rast 1,6-odstotna.  

Hrana je dražja, čedalje več je zavržemo in uvozimo. Cene živil v zadnjih letih naraščajo, kljub temu pa se povečuje tudi količina zavržene hrane. Lani smo zavrgli 164.803 ton hrane ali za 9 odstotkov več kot leto prej.  Največ odpadne hrane je sicer nastalo v gospodinjstvih (44 odstotkov). V gostinstvu in strežbi hrane smo zavrgli 34 odstotkov vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 odstotkov, najmanj (9 odstotkov) pa v dejavnosti trgovine z živili. Stopnja samooskrbe je pri zelenjavi dosegla 37 odstotkov, pri sadju 27 in pri mesu 79. Medletna velika nihanja in nižje stopnje samooskrbe pri rastlinskih pridelkih so predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer in sezonske narave pridelave. Po drugi strani pa so stopnje samooskrbe pri živalskih proizvodih precej višje in stabilnejše, saj je njihova proizvodnja v večji meri neodvisna od vremenskih vplivov. Prebivalec Slovenije je imel tako lani v povprečju na voljo za prehrano 104 kilograme zelenjave, 143 kilogramov sadja in 79 kilogramov mesa.