Januarja, še pred napadom na Iran, se je industrijska proizvodnja v evroobmočju v nasprotju s pričakovanji analitikov zmanjšala. Zdaj je zaradi rasti cen energije pričakovati dodatne težave industrijskih podjetij v območju z evrom in nasploh v Evropi. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je gospodarska rast v 21 državah z evrom januarja letos v primerjavi z decembrom lani zmanjšala za 1,5 odstotka. Padec gospodarske rasti so utrpele največje članice Nemčija, Italija in Španija.
Industrija v evrskem območju že več let v glavnem stagnira, njena proizvodnja pa je zdaj za tri odstotke nižja kot leta 2021. Glavni razlogi za ta padec so visoki stroški energije, vse ostrejša konkurenca s Kitajskega, ameriške carine, šibka rast produktivnosti in majhno svetovno povpraševanje po evropskih avtomobilih.
Optimizem v predelovalni industriji pojenjuje
"Optimizem v predelovalni industriji evrskega območja se zmanjšuje, saj je industrijska proizvodnja januarja padla na najnižjo raven od leta 2024, konflikt na Bližnjem vzhodu pa je ponovno povečal tveganja za proizvodnjo, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih," je za agencijo Reuters povedal ekonomist banke ING Bert Colijn.
V Nemčiji, ki je največja država evroobmočja in vodilni proizvajalec avtomobilov v Evropi, je proizvodnja zdaj za devet odstotkov nižja kot leta 2021. Podatki o naročilih podjetij pa kažejo, da v bližnji prihodnosti ni pričakovati izboljšanja. "Evropski industrijski sektor je v veliki meri odvisen od uvoženih plina in nafte ter je izpostavljen motnjam v dobavni verigi, ki so posledica konflikta na Bližnjem vzhodu," pojasnjuje Diego Iscaro iz podjetja S&P Global Market Intelligence. Evropa je neto uvoznica energije, njena industrija pa je še posebno občutljiva na nihanja cen surovin, saj je v Evropi relativno malo naravnih virov, pravi analitik.
Evropsko gospodarstvo je pred izumrtjem, v svojem blogu svari profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jože P. Damijan. Kakšno prihodnost si predstavljate za evropsko gospodarstvo po tem, ko se je EU najprej trajno odrezala od ruske nafte (in plina), nato še od arabske nafte, sprašuje. Fosilna goriva po njegovih navedbah predstavljajo okrog 80 odstotkov primarne porabe energije v EU in EU je 57-odstotno odvisna od porabe fosilnih goriv. Pri ključnih fosilnih energentih (nafta in plin) je uvozna odvisnost med 90 in 100 odstotki. "In pri takšni uvozni odvisnosti se bruseljska klika odloči, da po tem, ko je odrezala članice EU od ruske nafte in plina, jih zdaj odreže še od arabske nafte in plina. Evropsko gospodarstvo preprosto nima prihodnosti. Ob takšnem političnem vodstvu je konec zgodbe," opozarja Jože P. Damijan.
Na udaru tudi kemijska industrija
Sebastian Bray, vodja raziskav na področju kemikalij pri Berenbergu, je za Bloomberg ocenil, da bodo evropski proizvajalci kemikalij ob nadaljevanju rasti cen po napadu na Iran letno plačali približno tri milijarde evrov več za zemeljski plin. V praksi bomo tako priča zapiranju kemijskih obratov. Kemijska industrija in energetsko intenzivne panoge v Nemčiji so v akutni krizi.
EU je ustanovila delovno skupino za energetiko, da bi se pripravila na morebitne motnje v oskrbi z nafto in plinom. Veronika Grimm, članica nemškega sveta gospodarskih strokovnjakov, razlaga, da nov energetski šok gospodarstvu v Evropi grozi v času, ko še vedno okreva od prejšnjih cenovnih skokov. Analitiki svetovalnega podjetja Roland Berger navajajo, da se je od leta 2022 število zaprtij kemijskih obratov v Evropi povečalo za šestkrat, naložbe v sektor pa so se zmanjšale za več kot 80 odstotkov.
Kriza v kemijski industriji je za Nemčijo nevarnejša kot kriza v avtomobilskem sektorju, saj bodo kemijska podjetja tiho odšla drugam, medtem ko se bodo avtomobilska podjetja raje borila za tržni delež doma, je za Bloomberrg pojasnil Joachim Ponseck, odvetnik za prestrukturiranje in insolventnost v odvetniški pisarni Baker McKenzie v Frankfurtu. "V Nemčiji potrebujemo kemijsko industrijo v vseh pogledih – od osnovnih kemikalij do ustreznih izdelkov – ne le zato, da bi zagotovili odpornost, ampak tudi zato, da bi ohranili industrijo," pravi Gitta Connemann, državna sekretarka na nemškem ministrstvu za gospodarstvo in energetiko.
V sektorju avtomobilske industrije pa največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen vztraja pri svojem cilju, da bo do leta 2030 v Nemčiji ukinil okoli 50.000 delovnih mest. Po pisanju Financial Timesa pa naj bi se Volkswagen z izraelskim obrambnim podjetjem pogovarjal o preoblikovanju tovarne v Osnabrücku, za katero je predvideno zaprtje, s čimer bi obdržal okoli dva tisoč delovnih mest.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
