S. Kl.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Guverner banke Slovenije Primož Dolenc, je dan po zvišanju ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) v izjavi pojasnil, da najnovejše makroekonomske napovedi, ki so jih člani Sveta ECB obravnavali na tokratni seji, kažejo, da bo zaradi vztrajanja konflikta na Bližnjem vzhodu inflacija v evrskem območju letos višja od predhodnih pričakovanj, gospodarska rast pa nekoliko nižja. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov pa v prihodnjih dveh letih pričakujejo ponovno stabilizacijo razmer.
"V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB po daljšem obdobju nespremenjene naravnanosti denarne politike odločili, da ključne obrestne mere zvišamo za 25 bazičnih točk. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in moči učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej," je zapisal Dolenc.
Dodal je še, da so člani sveta ECB v luči visoke negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu poleg osrednje napovedi obravnavali tudi alternativne scenarije. Ti kažejo, da bi drugačne predpostavke glede cen energentov, negotovosti in jakosti sekundarnih inflacijskih učinkov vodile do občutno spremenjenih makroekonomskih napovedi. "Neugodni in zaostreni scenarij kažeta, da bi dodatna rast cen energentov na svetovnih trgih – ob odsotnosti dodatnega odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda – lahko vodila do višje inflacije na srednji rok. Po drugi strani pa blagi scenarij kaže, da bi hitrejši upad cen energentov zaradi ugodnega razpleta konflikta na Bližnjem vzhodu lahko vodil do izrazitejšega in hitrejšega znižanja inflacije," še meni guverner Dolenc. V Banki Slovenije bodo najnovejše napovedi predstavili predvidoma prihodnji torek.
