STA, M.R.
Takrat še ni bil usklajen, pregledovala ga je Svetovna zdravstvena organizacija. Smernice so namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju uravnoteženih, zdravih in dolgoročno vzdržnih prehranskih navad. Hkrati predstavljajo strokovno podlago za delo zdravstvenih delavcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih zavodov, ponudnikov prehrane in vseh drugih, ki sodelujejo pri oblikovanju prehranskega okolja v Sloveniji.
Kot je ob objavi dokumenta na vladnih spletnih straneh zapisala odhajajoča vlada, nacionalne prehranske smernice temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter sodobnih spoznanjih o povezavi med prehrano, zdravjem in trajnostnim razvojem. "Pri njihovi pripravi so avtorji upoštevali mednarodne znanstvene izsledke, vključno z evropskimi, avstrijskimi, nemškimi, danskimi in nordijskimi priporočili, ter jih prilagodili slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil," so navedli.
Še pred javno objavo smernic je dokument močno razburil politiko in tudi strokovno javnost. Poslanci NSi so vladi očitali, da so smernice pripravljene brez ustreznih strokovnih podlag ter da odvračajo od uživanja živil živalskega izvora in škodujejo javnemu zdravju. Da priprava prehranskih smernic ne sme temeljiti na konceptu, retoriki in ideologiji, so opozorili tudi strokovnjaki s področja zdravja in prehrane. Kritični so bili tudi, da celotno uradno besedilo predloga smernic javnosti ni bilo dostopno.
Zdaj ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, vendarle objavila. Pod dokument, dolg 285 strani, so podpisana ministrstva za kmetijstvo, za okolje in za zdravje. Sestavljen je iz dveh delov - slovenskih smernicah za prehrano 2025 in analize okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema.
Kdo je pripravil smernice?
Vodji avtorske skupine priprave smernic Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras sta v današnjem sporočilu za javnost, ki so ga posredovali s kmetijskega ministrstva, navedla, da je priprava dokumenta potekala na pobudo strateškega sveta za prehrano, ki ga je leta 2022 ustanovil premier Robert Golob. Strokovno skupino za pripravo smernic je imenovala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
"Proces priprave smernic je vključeval interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov različnih področij, nacionalne in mednarodne recenzije, strokovna usklajevanja ter medresorsko sodelovanje. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki s področij prehrane in dietetike, medicine, javnega zdravja, farmacije, toksikologije, epidemiologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike," sta povedala.
Kot pomembno novost smernic sta navedla vključenost okoljskih in trajnostnih vidikov prehrane. Zaradi zagotavljanja mednarodne strokovne recenzije in primerljivosti z mednarodnimi strokovnimi standardi so smernice najprej napisali v angleškem jeziku, sta pojasnila.
Kako je potekala priprava?
Dodala sta, da je osrednja strokovna skupina avtorjev osnutek znanstvenega dela smernic zaključila maja 2024, nato je sledil obsežen strokovni pregled dokumenta. Vabilo k recenziji so poslali 50 slovenskim strokovnjakom ter osmim mednarodnim recenzentom. V recenzijskem postopku je sodelovalo 29 slovenskih strokovnjakov in šest mednarodnih recenzentov, katerih strokovne predloge smo vključili v smernice.
V okviru priprave smernic so organizirali dve mednarodni strokovni srečanji in eno nacionalno strokovno srečanje, pri katerem so sodelovali ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, sta dodala.
"Smernice poudarjajo prehranske vzorce, povezane z boljšim zdravjem, zmanjševanjem tveganja za kronične bolezni ter dolgoročno vzdržnostjo prehranskega sistema. Poseben poudarek namenjajo večjemu vključevanju polnovrednih rastlinskih živil, zadostnemu vnosu prehranskih vlaknin, omejevanju visoko predelanih živil ter spodbujanju kakovostne, lokalne in sezonske hrane," sta vsebino strnila Fidler Mis in Fras. Dodala sta, da dokument poleg zdravja vključuje tudi vprašanja trajnostne pridelave hrane, prehranske varnosti, odgovorne rabe naravnih virov ter posebnosti slovenskega kmetijstva in pomena slovenske pridelovalne verige hrane, vključno z razvojem trajnostnih in ekoloških pristopov pridelave.
Komu so namenjena priporočila?
Priporočila so, kot poudarja odhajajoča vlada, namenjena vsem, ki želijo na preprost, dostopen in vsakdanjemu življenju prilagojen način okrepiti svoje zdravje ter izboljšati počutje. Usmerjajo k majhnim, a pomembnim spremembam, ki jih lahko postopno vključujemo v vsakdan - pri izbiri živil, načinu priprave hrane, odnosu do obrokov in skrbi za bolj uravnotežen življenjski slog.
"Verjamemo, da bodo smernice prispevale k boljšemu razumevanju pomena prehrane ter podprle skupna prizadevanja za bolj zdravo, vključujočo in trajnostno Slovenijo," je ob objavi smernic zapisala vlada.
